Cukrarna – najpomembnejši zgodovinski objekt bo postal kulturni objekt
Na Poljanskem nasipu v Ljubljani stoji najpomembnejši industrijski objekt na Slovenskem. To je Cukrarna, ki izhaja iz časa prve polovice 19. stoletja. Ljubljanska Cukrarna je del arhitekturne dediščine na Slovenskem. Leta 1828 sta jo ustanovila veletrgovca Rossman & Pelican, ki sta kljub nekaterim pomislekom dobila dovoljenje za ustanovitev sladkorne rafinerije. Skozi čas delovanja sladkorne rafinerije se je lastništvo pogosto spreminjalo, kar je vplivalo tudi na večkrat spremenjen naziv tovarne.
Cukrarna je leta 1835 dobila parni stroj. To je bil prvi parni stroj v Sloveniji in je bil uporabljen za pogon vodne črpalke in kot dvigalo za prenos materiala v drugo nadstropje tovarne. Novi parni stroj je proizvodnjo še povečal in kaj kmalu je bila Cukrarna v razcvetu. Zaradi vse večje proizvodnje so tovarno razširili in tako je Cukrarna obsegala štirinadstropni tovarniški objekt, skladišče, stanovanjski del, hlev in še veliko bližnjih zemljišč, s katerimi so tovarno še dodatno širili in nadgrajevali.
Cukrarna je svoje proizvode prodajala tudi v balkanske države in na Ogrsko. V približno 25 letih se je Cukrarna tako razvila, da je po številu delavcev in po dobičku postala prva sladkorna rafinerija v celotni monarhiji. V tistih časih je Cukrarna močno izstopala od ljubljanskega povprečja. Ta neverjeten tovarniški objekt je veljal za največjo zgradbo v Ljubljani. Meščani so bili nanjo ponosni, zgodnja pridobitev parnega stroja pa kaže tudi na že takratno modernost proizvodnje sladkorne rafinerije. Ob vsem tem, pa se je v Cukrarni razvijala tudi slovenska literatura.
Cukrarna je bila sladkorna rafinerija. FOTO: Pixabay
Cukrarna je pogorela in propadla
Delavčeva nepazljivost je avgusta 1858 povzročila požar, ki je uničil tovarniški objekt, skladišče, vso opremo in večino proizvedenega sladkorja. Prav tako so bili v požaru uničeni visoki dimniki, ki so bili značilni za industrijski objekt. V štirih mesecih je bila Cukrarna že delno prekrita. Kljub temu, da je bila želja po nadaljnjem urejanju notranjosti in ponovni gradnji, se proizvodnja sladkorja ni nadaljevala. K tej odločitvi je prispevalo tudi dejstvo, da se je razvilo vse več konkurenčnih proizvajalcev sladkorja, ki so sladkor pridobivali iz sladkorne pese.
Po zaključeni proizvodnji in neuspelih dražbah je lastnik tovarniškega objekta postala avstrijska nacionalna banka. Kasneje ga je odkupil zagrebški trgovec Gvido Pongratz, ki je med leti 1864 in 1866 objekt oddajal vojaškim rekrutom in na ta način dobro služil. Štiri leta kasneje je objekt prevzela državna tobačna tovarna, ki je delovala dve leti. Cukrarna oziroma takrat tobačna tovarna je januarja 1872 ponovno zagorela.
Leta 1873 je bil objekt namenjen kasarni, med drugo svetovno vojno pa so bile kleti uporabljene za zaklonišča. Nad enem izmed vhodov v objekt je bila nameščena tabla z napisom: »Zavod sprejemni center, prenočišča«. To je bilo takrat tudi uradno ime objekta. Po času druge svetovne vojne je Cukrarna socialno ogroženim ljudem ponovno nudila zavetišče ter postala prehodni dom za socialne varovance in delavce mnogih gradbenih podjetij, v njej pa so prenočevali tudi nekateri prodajalci iz ljubljanske tržnice.
Cukrarna je še naprej propadala in tako so jo ob koncu prejšnjega stoletja izpraznili z namenom, da jo prenovijo in spremenijo v nakupovalno središče. Načrti niso bilo izvedeni in tako je Cukrarna postala dom brezdomcem.
Kako je Cukrarna vplivala na slovensko literaturo
V Cukrarni se je pisala tudi slovenska literarna zgodovina, kar je še eden izmed razlogov, zakaj je ta zgradba tako pomembna za Slovenijo. Po tem, ko je Dragotin Kette med služenjem v vojski zbolel in ni bil več sposoben za to službo, se je zatekel v ljubljansko Cukrarno. Skupaj s prijateljem Josipom Murnom je pri gospodinji Polonci Kalan živel in ustvarjal.
Cukrarna bo postala galerija.FOTO: Ryan McGuire/Pixabay
V Cukrarni so se zbirali tudi drugi literarni umetniki, vključno z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem. Kot pravijo literarni zgodovinarji, so v Cukrarni pesniki in pisatelji ure in ure debatirali o literarnih dogodkih v Evropi. Pesnika Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov sta v Cukrarni dočakala svojo prezgodnjo smrt. Dragotin Kette je umrl leta 1899, dve leti kasneje pa tudi Josip Murn.
Več kot 50 let kasneje so na fasadi Cukrarne odkrili spominsko ploščo, ki je bila razdeljena na tri dele. Na zgornjem delu je pisalo: “V tej hiši so imeli pri preprosti in plemeniti ženi Poloni Kalanovi dom in zatočišče Murn, Kette, Cankar, Župančič in njihovi prijatelji”. Na sredinskem delu je bil zapis: “V tem okolju je nastajala in zorela slovenska moderna”. Na zadnjem, spodnjem delu spominske plošče pa je pisalo: “Tu sta izdihnila Dragotin Kette 26. IV. 1899 in Josip Murn 18. VI. 1901”.
Bo Cukrarna končno obnovljena?
V prejšnjem stoletju je bila Cukrarna znana predvsem kot zatočišče brezdomcev, kar je bilo uprizorjeno tudi v istoimenskem filmu, ki je nastal leta 1972 pod vodstvom režiserja Jožeta Pogačnika. Prav tako je bila zgradba zbirališče mladih anarhistov, ki so oblikovali Anarhistični Kolektiv Cukrarna, katerega namen je bil predvsem širjenje anarhističnega prepričanja. Nekaj časa je v Cukrarni , ki je bila tudi ”skvot”, delovala tudi Anti Fašistična Fronta (AFF), ki se je borila proti porastu ksenofobije in rasizmu, kar je posledično povzročilo večji nadzor policije v prostorih objekta in v okolici.
Zapuščena in propadajoča Cukrarna je ljubljansko mestno občino prisilila k aktivnejšemu pristopu k reševanju te zgodovinsko pomembne zgradbe. V letu 2009 je Mestna občina Ljubljana zasnovala in javnosti predstavila načrte za gradbeni projekt ”Ena Hiša”. Po teh načrtih bi naj bilo območje Cukrarne v petih letih spremenjeno v moderno upravno središče. Ta projekt bi naj stal več kot 150 milijonov evrov, a so ga zaradi gospodarske krize prekinili oziroma prestavili na nedoločen čas.
Kasneje so te načrte opustili in sklenili, da bi v prostorih Cukrarne bila bolj smiselna galerija. Projekt izgradnje galerije vključuje ohranitev zunanjih zidov in odstranitev vseh konstrukcijskih elementov v notranjosti stavbe. Vrednost takšne obnove je bila ocenjena na 21,6 milijona evrov, a se je izkazalo, da bo znašala več kot 23 milijonov evrov. Razpis za izvedbo prenove je bil v septembru 2018 uspešno zaključen in mesec po zaključenem razpisu so se začeli prvi gradbeni posegi. Cukrarna bi naj do leta 2021 postala Galerija Cukrarna. Ta bo zajemala velik razstavni prostor, ki bo primeren tudi za razne prireditve in dodaten prostor za kulturne, umetnostne in izobraževalne dogodke. Končana Galerija Cukrarna bo nudila nepozabno kulturno izkušnjo vsem prebivalcem Ljubljane in njenim obiskovalcem.
Avtor: Ana Nikolić
