
Davek pri družinskih darilih? Preverite, kdaj vas lahko doleti
Davek na darilo med družinskimi člani ni vedno nekaj, na kar bi najprej pomislili – a bi morali. Ko nekdo v družini drugemu podari nepremičnino, večjo vsoto denarja ali na primer avto, je pogosto prva misel: »Saj smo družina, to se ne šteje.« A prav tu se stvari zapletejo. Zakoni so jasni, obveznosti tudi – in če jih spregledamo, nas lahko doleti finančna kazen.
Davek na darilo med družinskimi člani v Sloveniji ni vedno obvezen. Včasih pa je. In če niste dovolj pozorni, vas lahko doleti ne le plačilo davka, temveč tudi zamudne obresti in globa.
Kaj sploh je davek na darilo?
Na kratko povedano, gre za davek, ki ga plača tisti, ki prejme nekaj vrednega – brezplačno. Lahko gre za stanovanje, denar, premičnino ali celo pravico (na primer brezplačna uporaba nepremičnine). In čeprav se sliši kot preprosta gesta, zakon tega ne vidi tako.
Pomembno je vedeti, da mora obdarjenec v določenih primerih darilo prijaviti Finančni upravi RS. Če je darilo dovolj veliko – mora pogosto davek tudi plačati.
Obdarjenec mora v določenih primerih prijaviti darilo davčni upravi. In če je darilo dovolj veliko – tudi plačati davek.

Kdo je oproščen davka?
Zakon o davku na dediščine in darila določa, da so nekateri sorodniki izvzeti iz plačila darila. Sem spadajo:

- otroci (tudi posvojenci),
- vnuki,
- starši in stari starši,
- zakonec ali zunajzakonski partner,
- pastorki, zeti in snahe,
- registrirani partnerji.
Torej, če oče podari stanovanje sinu – ta davka ne plača. Enako velja, če babica vnuku nakaže 20.000 evrov.
Vendar pa oprostitev še ne pomeni, da vam ni treba narediti ničesar. Darilo je kljub temu treba prijaviti. Tudi če spadate v skupino, ki je oproščena plačila davka.
Davek – kaj pa drugi sorodniki?
Če vam denar ali drugo premoženje podari stric, bratranec ali celo prijatelj, stvari niso več tako preproste. Namreč, ti ljudje ne sodijo v prvo dedno skupino – zato se davek pogosto plača.
Koliko? Odvisno od vrednosti darila in vašega razmerja z darovalcem. Na primer, pri darilu v vrednosti 10.000 evrov od strica lahko plačate tudi več sto evrov davka.
Kaj je treba prijaviti?
Najpogosteje:
- vsako nepremičnino,
- premičnino, ki presega vrednost 5.000 evrov (npr. avto),
- denarna darila v večjih zneskih ali v obliki več zaporednih nakazil.
Če denar prejmete v več delih (npr. 3.000 € večkrat), vas lahko FURS pozove k pojasnilu – še posebej, če niso vidni bančni ali pogodbeni razlogi.
Kako in kdaj se darilo prijavi?
Napoved za odmero davka mora biti vložena v 15 dneh od prejema darila. Obrazec je na voljo pri finančnem uradu ali prek eDavkov. Če darilo vključuje nepremičnino, lahko podatke pridobi FURS že sam (prek notarja in zemljiške knjige). A tudi v teh primerih je pogosto priporočljivo, da se obdarjenec sam pozanima in preveri, ali je vse urejeno.
Postopek je relativno hiter – davčna uprava običajno izda odločbo v 30 dneh. Če davek ni potreben, to jasno zapiše. Če pa je – ga je treba poravnati v nadaljnjih 30 dneh.

Davek in plačilo – primer iz prakse
Leta 2023 je oče iz okolice Novega mesta podaril sinu stanovanje v vrednosti 140.000 evrov. Ker spadata v prvo dedno skupino, sin ni plačal davka. Vseeno je bila darilna pogodba notarsko overjena in vpisana v zemljiško knjigo – zato so podatki avtomatsko prišli do FURS-a. Sin ni vložil ločene napovedi, ker je bila obravnava že sprožena.
V drugem primeru pa je nečak iz Ljubljane prejel 15.000 evrov za nakup avtomobila od strica. Ker darila ni prijavil, je davčna uprava ob bančni reviziji zaznala nenavadno nakazilo. Rezultat? Naknadna odmera 10 % davka plus 1.100 evrov zamudnih obresti in globa za prekršek.

Kaj pa darilna pogodba?
Zakon ne predpisuje obveznosti darilne pogodbe za vsako darilo, vendar je priporočljivo, da se ta sestavi – zlasti pri večjih zneskih ali premoženju.
Pri nepremičninah je pogodba nujna za vpis v zemljiško knjigo. Pri premičninah, kot so avtomobili ali umetnine, pa je pisni dokument pomemben za dokazovanje lastništva.
Kaj pa podjetniški deleži?
Tudi to se zgodi. Če starš podjetnik otroku podari poslovni delež v podjetju, se včasih lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti. To pomeni, da se morebitni kapitalski dobiček ne obdavči takoj, temveč šele ob naslednji prodaji.
Vendar je tu nujno poznavanje podrobnosti – zato se svetuje posvet z davčnim svetovalcem.

Kaj če nič ne prijavite?
FURS ima dostop do:
- bančnih tokov,
- zemljiške knjige,
- evidence vozil in premičnin,
- drugih javnih registrov.
Zato prijava »iz previdnosti« ni napačna odločitev. Če vas pozneje odkrijejo, je lahko račun precej višji, kot če bi vse uredili pravočasno.

Premišljeno podarjanje, da darilo ne postane breme
Darila so lepa stvar – dokler jih ne spremljajo neprijetna presenečenja. Če darujete ali prejemate nekaj večjega, si vzemite nekaj minut za premislek. Kdo, kaj, koliko in kdaj – to so vprašanja, ki določajo, ali vas bo darilo stalo tudi nekaj davkov.
In če niste prepričani, kaj morate storiti – ne čakajte. Posvetujte se s strokovnjakom. Ker tudi med bližnjimi je dobro, da so stvari jasne. Tako je darilo res darilo – in ne težava v nastajanju.
Napisal: K. J.
Viri:
- Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD)
- Finančna uprava RS (FURS)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)