Dedovanje nepremičnine brez oporoke? Tole vas lahko drago stane

Dedovanje nepremičnine brez oporoke: kaj morate NUJNO vedeti, preden je prepozno

Ko nekdo umre, brez da bi pustil oporoko, se zgodba o premoženju šele začne. Nepremičnine, stanovanja, hiše, parcele – kar je ostalo za njim, se mora nekako razdeliti. Toda kako? Po kakšnem ključu? In kdo sploh odloča? Dedovanje nepremičnine brez oporoke v Sloveniji poteka „avtomatsko“ po zakonu. A to še zdaleč ne pomeni, da je enostavno.

Kaj pomeni, da nekdo umre brez oporoke?

Pomeni, da ni pustil nobenega pisnega dokumenta, kjer bi pisalo, komu želi zapustiti svoje premoženje. In takrat stopi v veljavo Zakon o dedovanju (ZD). Država ima za takšne primere pripravljen sistem. Pravi se mu zakonsko dedovanje.

Zveni preprosto, a ni vedno tako. Ker so ljudje različni, odnosi zapleteni in premoženje različno vredno, lahko hitro pride do nesporazumov – v nekaterih primerih pa tudi do grdih sodnih sporov.

Dedni redi: kdo pride na vrsto?

V Sloveniji imamo tri glavne dedne rede. Vrstni red je pomemben. Če ima nekdo že dediče v prvem redu, naslednji red ne pride v poštev.

Prvi dedni red:

• Zakonci ali zunajzakonski partnerji + otroci (tudi posvojenci)
• Vsi dedujejo enake deleže
• Primer iz vsakdanjega življenja: Če je umrl mož, ki je imel ženo in dva otroka, vsak prejme 1/3 dediščine

Drugi dedni red (kadar ni prvega):

• Starši, bratje in sestre ter njihovi otroci
• Če sta živa oba starša, dedujeta vsak po polovico
• Če je živ le en starš, drugo polovico prejmejo bratje/sestre (če je eden od staršev pokojnega zapustnika že umrl, njegov delež dedujejo njegovi potomci (bratje in sestre zapustnika) po načelu vstopne pravice. Če pa pokojni starš ni imel potomcev, njegov delež pripade drugemu živemu staršu.)

Tretji dedni red:

• Stari starši in njihovi potomci
• Pridejo na vrsto le, če ni nikogar iz prvega in drugega reda

→ In če ni nikogar? Potem gre vse državi. (Vir: Zakon o dedovanju RS)
Vendar pa država deduje šele, ko je ugotovljeno, da ni nobenega zakonitega dediča.

Kako dedovanje poteka v praksi?

Ob smrti osebe matični urad izda mrliški list, na podlagi katerega se lahko začne zapuščinski postopek na okrajnem sodišču. Sodišče nato vabi potencialne dediče na zapuščinsko obravnavo, kjer se ugotovi krog dedičev in razdeli zapuščina.

Kaj se zgodi na obravnavi?

• Sodišče preveri, kdo vse ima pravico do dediščine
• Dediči lahko dedovanje sprejmejo ali ga zavrnejo
• Če se ne morejo dogovoriti, se zadeva pošlje v pravdni postopek (kar zna trajati… dolgo)

Po zaključku se izda sklep o dedovanju. Le-ta je ključen. Brez njega ne morete prodati nepremičnine, je vpisati v zemljiško knjigo ali z njo uradno razpolagati.

Najpogostejši zapleti (iz prakse!)

Neurejena zemljiška knjiga

Veliko nepremičnin pri nas sploh ni pravilno vpisanih. Če dedujete nekaj, kar v uradnih knjigah “ne obstaja”, imate problem.

Večni prepiri med dediči

Brez oporoke se pogosto zgodi: eden želi prodati, drugi ne. Tretji bi tam rad živel, Ďtrti pa bi rad kupil delež.

Dolgovi pokojnika

Velja pravilo: dedujete tudi dolgove. Če je imel zapustnik kredit, dolg do FURS ali posojilo, ga dedujete vi.

Toda: Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem za dolgove, ki presegajo vrednost dediščine. Če je dedičev več, so za dolgove odgovorni solidarno, vsak do višine svojega dednega deleža.

Nepremičnina kot skupna last

Solastnina pomeni, da za vsak korak (najem, prodajo, obnavljanje) potrebujete soglasje vseh.
V primeru solastnine je za razpolaganje s celotno nepremičnino (npr. prodaja, obnova, oddaja v najem) potrebno soglasje vseh solastnikov. Vendar pa lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim deležem, razen če zakon ali pogodba določa drugače.

Ali lahko deduje kdorkoli?

Ne. Če ni oporoke, dedujejo samo tisti, ki jih zakon določa kot upravičene:

• zakonci,
• otroci,
• starši,
• bratje/sestre,
• stari starši (in njihovi potomci).

Zunajzakonski partnerji, ki so živeli v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti brez sklenjene zakonske zveze in brez zadržkov za sklenitev zakonske zveze, so v slovenskem dednem pravu izenačeni z zakonci. V primeru smrti enega od partnerjev dedujejo v prvem dednem redu skupaj z zapustnikovimi otroki. Ker zunajzakonska skupnost ni registrirana, se njen obstoj ugotavlja v vsakem posameznem primeru, običajno v okviru zapuščinskega postopka. (Vir: PisRS)

Kako se lahko izognete sitnostim?

• Preverite zemljiškoknjižno stanje nepremičnine
• Spoštujte rok 3 mesecev za odklonitev dediščine (dedič ima pravico dedovanje odkloniti v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedel, da je poklican k dedovanju. Če dediščino odkloni, se šteje, kot da nikoli ni bil dedič, in dediščina preide na naslednje upravičene dediče po zakonu.)
• Poskusite s sporazumom med dediči, preden pride do sodišča
• Ocenite vrednost nepremičnine z izvedencem
• Ne pozabite na dediščinski davek (dediči prvega dednega reda (otroci, posvojenci, zakonec ali zunajzakonski partner) so oproščeni plačila davka na dediščino. Dediči drugega dednega reda (starši, bratje, sestre) in tretjega dednega reda (stari starši in njihovi potomci) pa so obdavčeni po progresivnih davčnih stopnjah, ki se gibljejo od 5 % do 17 %, odvisno od dednega reda in vrednosti dediščine. )

Najpogostejša vprašanja (in konkretni odgovori)

Ali lahko prodam nepremičnino pred zaključkom dedovanja?
Pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju dediči ne morejo pravno razpolagati z nepremičnino (npr. prodaja, vpis v zemljiško knjigo). Vendar pa lahko v določenih primerih, ob soglasju vseh dedičev in z dovoljenjem sodišča, pride do začasnih ukrepov glede upravljanja z nepremičnino.

Kako dolgo traja postopek?
Odvisno. Lahko 1 mesec, lahko 3 leta. Povprečje za enostavne primere: 2–3 mesece. V primeru spora? Več let.

Ali lahko sprejmem samo nepremičnino, dolgove pa zavrnem?
Ne. Dedujete vse ali pa nič. To je jasno zapisano v zakonu.

Kaj če nihče ne deduje?
Država postane lastnik. Zadeva gre v last Republike Slovenije.

Dedovanje nepremičnine brez oporoke v Sloveniji

Dedovanje nepremičnine brez oporoke je v Sloveniji – na papirju – urejeno. V praksi pa… pogosto zelo zapleteno.

Dedni redi sicer nudijo okvir, a življenje (in odnosi) niso vedno po šabloni. Zato je smiselno razmišljati naprej. Urediti stvari, dokler še lahko. Morda sestaviti oporoko, urediti zemljiško knjigo, odplačati dolgove.

Ali kot je dejal odvetnik: “Najhujše so situacije, ko je več solastnikov, pa nihče nima interesa ali sredstev za reševanje.”

V praksi je pogosto boljše preprečiti kot zdraviti – kar v svetu dedovanja pomeni: raje oporoka danes kot tožba jutri.

Vir:

• ZD (Zakon o dedovanju)
• Ministrstvo za pravosodje RS

Pripravil: N. Z.