Depresija med nami
Med pogovorom velikokrat uporabljamo besedo depresija. Prav vsak človek je kdaj potrt in žalosten. Pa je to res že depresija? Začasnih motenj, kot so potrtost, žalost, občutek nemoči ali tesnoba, še ne uvrščamo med depresijo. Depresija namreč ni navadna žalost, ki jo je zagotovo prav vsak med nami že doživel ob kakšni izgubi ali porazu. Potrebno je tudi vedeti, da depresija ni povezana s šibkim značajem ter da nikakor ni stanje, ki bi ga lahko odpravili, če bi imeli nekoliko močnejšo voljo.
Strokovno gledano je depresija bolezen oziroma motnja, ki v celoti prizadane človeka. Vpliva na njegovo razpoloženje, na njegove misli ter na njegovo telo. Žal človek z depresijo ne more zamahniti s čarobno palčko in jo s pomočjo svojih misli odpraviti.
Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da na svetu celo več kot 100 milijonov ljudi trpi za takšno ali drugačno obliko depresije, depresija prizadene vsaj enkrat v življenju kar 25 odstotkov žensk in 15 odstotkov moških. Napačno je misliti, da ta bolezen napade samo odrasle; tudi mladostniki in celo otroci se lahko srečajo z njo.
Depresija je bolezen, ki jo je potrebno zdraviti. Zdravljenje bolnikom lahko pomaga že v nekaj tednih, v nasprotnem primeru pa lahko zaradi depresije trpite mesece in leta.
Do depresije pride zaradi motnje v delovanju možganov, pri tem pa se spremeni vse: naše misli, čustva in tudi naše telo. Depresija torej prizadane človeka v celoti in še kako negativno vpliva na njegovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju. Tako v družini, kot v šoli, službi in podobno. Premagovanje različnih stresov je zelo oteženo, pri tem pa poleg obolelega lahko trpijo tudi drugi (na primer njegova družina).
Depresija in vzroki zanjo
Depresija
Depresija ima različne vzroke in v današnjem članku bomo omenili najpogostejše.
Možganska kemija
Depresija je močno povezana s spremembami v delovanju možganov. Najbrž veste, da človeški možgani vsebujejo ogromno nevronov, ki se med seboj “pogovarjajo” preko živčnih končičev. V teh končičih so nevrotransmiterji, prav posebne snovi, njihova sestava in količina pa vpliva na to, kako bodo živčne celice komunicirale med seboj. S tem pa vplivajo na to, kako zaznavamo svet okoli sebe. Z raziskavami so dokazali, da imajo ljudje, ki trpijo zaradi depresije, spremenjeno količino in razmerja med nevrotransmitorji.
Dednost
Depresija se pogosto pojavlja v določenih družinah, zato strokovnjaki menijo, da ima bolnik podedovano nagnjenost k tej bolezni. Na srečo pa ni nujno, da otrok depresivnih staršev zboli tudi sam. Po drugi strani pa se depresija lahko pojavi tudi pri človeku, ki sploh nima sorodnikov, ki bi trpeli za to obliko bolezni.
Telesne bolezni
Če je človek doživel kakšne fizične spremembe v telesu, bodo temu lahko kmalu sledile tudi duševne spremembe.Tako je depresija pogosta spremljevalka možganske kapi, srčnega infarkta, Parkinskonove bolezni ali raka. Človek postane apatičen in brez vsake volje, da bi poskrbel zase in tako se zdravljenje telesne bolezni lahko močno podaljša.
Značaj
Ljudje, ki imajo že tako nizko samozavest in slabo samopodobo ter imajo črnogled pogled na svet in na življenje, so še bolj nagnjeni k depresiji. Depresija se še posebej rada pojavi takrat, ko je človek še pod dodatnim stresom. Pesimizem in depresija sta torej močno povezana.
Stres, stres, stres
Depresija je povezana tudi s stresnim življenjem, pa naj bo to resna izguba (na primer ločitev), izguba službe, velike skrbi, finančni problemi in tako naprej.
Depresija
Depresija – simptomi
Zavedati se je potrebno, da vsak bolnik nima vseh simptomov. Sčasoma postanejo simptomi vedno bolj izraziti.
- Pesimizem in občutek obupa
- Občutek praznine, žalost, tesnoba
- Manjše zanimanje za stvari, ki so človeka nekoč veselile; manjše zanimanje za hobije ter za spolnost
- Hitra utrudljivost in manj energije
- Težave s spanjem, zbujanje ponoči, nespečnost. Lahko pride tudi do pretiranega spanja
- Različne telesne težave, kjer zdravljenje ne pomaga (glavobol, prebavne motnje, …)
- Prehranjevalne motnje (izguba apetita ali povečan apetit ter s tem povezana sprememba telesne teže)
- Motnje spomina in koncentracije
- Misli o smrti in o samomoru
Depresija in njeno zdravljenje
Depresija
Če človek trpi za depresijo, mora čim prej obiskati zdravnika. Podobne simptome, kot jih ima depresija, lahko povzročajo tudi nekatere druge bolezni, zato je nujno potrebno potrditi, da gre res za depresijo ter izključiti druge morebitne bolezni. Po postavljeni diagnozi pa se začne zdravljenje.
Če se depresija kaže v blagi obliki, bo morda dovolj že zdravljenje v obliki psihoterapije. Tu gre za pogovor in svetovanje. Če pa človek trpi zaradi hujše oblike depresije, pa je potrebno bolezen zdraviti z zdravili. Ponavadi gre za kombinacijo psihoterapije in zdravil.
Na srečo imamo danes na razpolago mnogo učinkovitih antidepresivnih zdravil, le-ta pa delujejo tako, da popravijo neravnovesje nevrotransmiterjev v možganih. Različna zdravila so enako učinkovita, razlikujejo pa se po stranskih učinkih. Človek, ki bo začel jemati takšna zdravila, se mora zavedati, da ni takojšnjih pozitivnih učinkov, spremembe se pokažejo šele po nekaj tednih rednega zdravljenja.
Tudi ko že pride do izboljšanja, bolnik ne sme prenehati z jemanjem zdravil, saj se depresija prav rada spet povrne nazaj. Zato je antidepresivna zdravila potrebno jemati še nekaj časa po tem, ko se stanje izboljša. Le tako bodo bolniki zagotovili, da se depresija ne bo spet ponovila. Pri tem naj vas potolaži dejstvo, da antidepresivi ne povzročajo odvisnosti.
Depresija
Kako si lahko pomagate sami?
Depresija pomeni stanje manjvrednosti, izčrpanosti, nemoči in žalosti. Ti občutki so sestavni del bolezni in ne odražajo realnega stanja. Pomagate si lahko tudi sami in sicer tako, da si postavite realne cilje, velike projekte razdelite na manjše in se jih lotite po korakih, poskusite se družiti z drugimi ljudmi in jim zaupati, nikar se ne umikajte iz življenja. Priporočamo vam tudi zmerno telesno vadbo.
Prpravila: Monika M.
