Deževnica – kako jo zbrati, shraniti in z njo rešiti vaš vrt pred izsušitvijo!
Voda je dragocena. Pa čeprav v Sloveniji marsikdo še vedno misli, da je pri nas vode dovolj. A ko pride poletje, ko sonce neusmiljeno žge vrtove, ko se posušijo zelenice in ko občine začnejo uvajati omejitve pri zalivanju, hitro spoznamo, da vsaka kapljica šteje. Prav zato postaja deževnica vse bolj priljubljena rešitev. Je brezplačna, čista, naravna in za vrtove pravzaprav idealna.
Poglejmo podrobneje, zakaj je deževnica tako pametna rešitev in kako si lahko tudi vi doma uredite sistem za njeno zbiranje.
Zakaj deževnica?
Za začetek: deževnica je mehka voda. To pomeni, da skoraj nima mineralov, predvsem tistega zoprnega kalcija, ki v vodovodnih ceveh in gospodinjskih aparatih tvori vodni kamen. Poleg tega ne vsebuje klora, fluora ali drugih kemikalij, ki jih najdemo v pitni vodi. In ker teh snovi ni, rastline deževnico lažje vpijejo in bolje izkoristijo hranila v tleh.
Na kratko:
- deževnica je čista in naravna,
- rastline jo bolje sprejemajo kot vodovodno vodo,
- ne povzroča vodnega kamna,
- ne uničuje koristnih mikroorganizmov v zemlji,
- in, kar je mnogim najbolj pomembno — je zastonj.
Koliko vode sploh porabimo?
V povprečju vsak Slovenec na dan porabi okoli 150 litrov vode. Od tega jo za pitje in kuhanje porabimo samo 2–3 litre. Vse ostalo gre za prhanje, splakovanje stranišč, pranje, pomivanje posode — in seveda tudi za zalivanje. In ravno pri zalivanju je največ priložnosti za prihranek.
Če imamo vrt, zelenico ali cvetlične grede, hitro porabimo ogromne količine vode. Zato ni presenetljivo, da si vse več vrtičkarjev omisli zbiralnike deževnice.
Kako zbirati deževnico?
Najbolj preprost sistem je, da dež s strehe speljete po žlebovih v zbiralnik. To je lahko čisto navaden plastičen sod, ki ga postavite pod odtok žleba. Če imate večjo strešno površino in želite resneje zbirati deževnico, pa si lahko omislite večji zbiralnik — tudi podzemnega.
Kakšen zbiralnik izbrati?
- Za zalivanje vrta: 3.000–3.500 litrov
- zalivanje, pranje avtomobila in stranišča: 5.000 litrov
- Za pranje perila: 8.000 litrov
- pranje posode: 12.000 litrov
- Če želite z deževnico pokriti še osebno higieno: 20.000 litrov
Zbiralniki so lahko plastični ali betonski, vkopani v zemljo ali postavljeni na prostem. Bolj, kot jih zaščitite pred soncem in temperaturnimi nihanji, dlje časa bo voda ostala sveža.
Filtri so ključni
Ker s strehe poleg dežja lahko priteče še marsikaj, listje, prah, ptičji iztrebki je treba vgraditi filtre. Prvi filter, nekakšno sito, naj bo že v žlebu, da ustavi večje delce. Pred vstopom v zbiralnik pa je pametno namestiti še dodatni filter, ki bo zajel drobnejšo umazanijo.
Kako uporabna je deževnica za vrt?
Rastline dobesedno zacvetijo, če jih zalivate z deževnico. Ker je mehka, se hranila v tleh lažje sproščajo in dostopajo do korenin. Tla zaradi nje ostanejo bolj rahla, pH ostaja primeren, ni kopičenja soli, klora in drugih snovi, ki bi rastlinam škodovale.
Celo sobne rastline bodo hvaležne, če jih občasno polijete z deževnico.
Kdaj zalivati?
Zlato pravilo vrtičkarjev: zalivamo zjutraj ali zvečer. Takrat sonce ni več tako močno in voda lahko počasi pronica v zemljo. Če zalivate sredi dneva, ko je vročina največja, večina vode izhlapi še preden pride do korenin. Če je vročina daljša in bolj intenzivna, velja z deževnico zalivati premišljeno: raje redkeje, a takrat obilno, da voda prodre globoko.
Kako zalivati?
Če imate le nekaj gredic, zadostuje navadna zalivalka. Pri večjih vrtovih pa razmislite o kapljičnem namakalnem sistemu, ki je najbolj učinkovit. Voda počasi in neposredno namaka korenine, pri tem pa skoraj nič ne izhlapi. Če imate večji zbiralnik, vam bo delo poenostavila tudi preprosta črpalka.
Če imate nadzemni zbiralnik, ga pozimi obvezno izpraznite, da voda ne zmrzne in ne poškoduje posode. Podzemni zbiralniki, če so vkopani dovolj globoko, takšne težave nimajo.
Kako preprečiti težave z zastajanjem vode?
Dobro odcedna zemlja je pri vsakem zalivanju ključna. Če se na površini voda nabira, pomeni, da tla ne vpijajo dobro in je čas za izboljšanje strukture tal, s kompostom, peskom ali posebnimi vrtnarskimi pripravki.
Za veliko večino rastlin. Odgovor je da. Še posebej za tiste, ki imajo rade rahlo kisla tla: borovnice, rododendrone, azaleje. V redkih primerih, pri nekaterih specifičnih rastlinah, je smiselno preveriti pH vode in tal.
Deževnica kot del trajnostnega vrtnarjenja
Zbiranje deževnice ni le modna muha. Gre za premišljen korak v smeri trajnostnega vrtnarjenja. Če k temu dodamo še kompostiranje, naravna gnojila in premišljeno sajenje, bomo pridelali bolj zdravo hrano, pri tem pa varovali tudi okolje.
Napisal: K. J.
Vir: dominvrt.si, Canva, You Tube
