Dobrna – Kraj, ki je več kot zdravilišče
Dobrna je naselje v istoimenski občini, ki je širši javnosti poznano predvsem po Termah Dobrna. Čeprav je za velik del slovesa zaslužen prav zdravilni vrelec, ponuja Dobrna še mnogo več. Vodič, ki smo ga pripravili, bo navdušil vse obiskovalce zdravilišča in občine nasploh. Vse, kar boste potrebovali za oddih v Dobrni, boste našli v nadaljevanju prispevka. Zanimivosti, številke, nasvete in še mnogo drugega.
Dobrna skozi številke in zgodovino
Dobrna je naselje sredi Savinjske regije, ki je del istoimenske občine. Naselje ima 536 prebivalcev, ki živijo na manj kot dveh kvadratnih kilometrih površine. Ko govorimo o občini Dobrna pa ima ta več kot 2200 prebivalcev, ki živijo na več kot 31 kvadratnih kilometrih površine. Naselje Dobrna leži na 388 metrih nadmorske višine.
Območje Dobrne naj bi poznali že stari Kelti in Rimljani, o čemer pričajo tudi najdeni nagrobniki in ostanki antične nekropole na tem področju. Prvič se naselje Dobrna kot slovensko ime omeni leta 1155 v listine, kjer je zapisana pripadnost kraja krški cerkvi. Obstaja tudi nemško ime Neuhaus, ki naj bi označevalo le grad – omenjen leta 1257. Stoletje kasneje so Dobrni gospodarili dobrnski vitezi in jo leta 1346 zastavili krškemu kapitlju. Ti so jo leta 1438 predali v last ptujskih gospodov. V vseh letih se je pod gradom začelo razvijati naselje, sčasoma pa so nastale tudi zidane stavbe.
Najbolj poznani stavbi, ki sta bili zidani, sta župnišče in kaplanija iz sredine osemnajstega stoletja. Same toplice, terme oziroma zdravilišče je na tem mestu že več stoletij. Eden izmed najbolj pomembnih trenutkov se je zgodil leta 1624, ko je Hans Gačnik Dobrno kupil od svojega brata in postavil prvo zdraviliško stavbo. Tako je še danes v zdravilišču marmorna plošča na kateri je napisano: »To kopališče je v čast dežele zgradil podpisani plemeniti gospod, sicer bi ostalo še dalje zapuščeno. To se je zgodilo leta 1624, ko je bil lastnik Dobrne Matija Gačnik.«
Paški kozjak
Paški Kozjak je gorski masiv, ki je del zaključka Karavank. Vrh v Dobrni je porasel z gozdovi in travnatimi zaplatami, ki je pravi raj za pohodnike in navdušence nad naravo. Sestavljata ga dve slemeni s svojima vrhovoma Basališče in Špik. Na Paškem Kozjaku je tudi planinski dom, kjer se lahko pohodniki in obiskovalci okrepčajo. Med hojo je možno uživati v bogastvu rastlinskega ter živalskega sveta, vsekakor pa spočiti pogled na prečudoviti naravi.
Jama Ledenica
Jama do katere pridemo po lepo označeni cesti skriva precej zanimivo zgodbo. V njej so pred mnogimi časi hladili pivo, ki je nastajalo v pivovarni graščine Dobrnica. Enako nalogo je opravljala tudi v kasnejših letih in mrzlejših mesecih, ko se je vanjo shranjevalo led. Po do jame ali naprej od nje je pokrita z mnogimi drevesi, rožami in ribniki.
Potoček Drenovec
Preko skal se pri jami Ledenici v hudourniško Dobrnico zliva potoček Drenovec. Je še eden izmed prikazov naravnega bogastva Dobrne in njene občine. Območje je zelo bogati z gobami in rastjem, sami gozdovi pa so tudi tu kot iz najlepših pravljic naše mladosti.
Slap Šumečnik
Intimno in čudovito postavljen slap je le nekaj metrov visoka padajoča voda, ki kljub temu pričara magično doživetje. Od Dobrne krenemo proti Vili Ružički, nadaljujemo do graščine Gutenek, mimo jame Ledenice in vse do razpotja. Tik pod stanovanjsko hišo pri domačiji Šumečnik je slap s tolmunom, ki nosi skupno višino 7 metrov.
Dobrna Soteska Hudičev ali Zlodejev graben
Od centra Dobrne je le dobre pol ure hoje do kilometer dolge soteske hudourniškega potoka Dobrnice. Soteska je svoje ime dobila po Zlodejevi kmetiji na Klancu, kar je precej grozno ime za tako privlačno območje. Ob poti lahko vidimo brzice, slapove, opuščene žage in mline ter uživamo v naravni lepoti kraja. Globlje povezanosti z naravo je težko najti, zato je soteska v Dobrni še bolj priljubljeno območje.
Stara trta
V centru naselja Dobrna je na stopnišču pod cerkvijo doma potomka »Stare trte«. Gre za spomeniško zaščiteno vinsko trto Žametovka ali Modra kavčina, ki raste v Mariboru in je stara skoraj petsto let. Gre za lep kos slovenske zgodovine, ki je le lučaj stran od zdravilišča.
Dobrna Grad Kačnik ali Kačji grad
Danes le razvaline, nekoč veličastna trdnjava oziroma grad. Zgodovina gradu sega v trinajsto oziroma štirinajsto stoletje, saj začetki in izvor gradu niso povsem poznani. Vir so predvsem zapisi o bližnjem gradu Ranšperk. Tako je leta 1666 cesar Leopold I. Takratnemu lastniku Janez Matiji Gačniku povzdignil stan v plemiškega s predikatom iz katerega je vzet današnji naziv za grad. Leta 1769 je grad kupil baron Deienersberški, Franc Ksaverij Avguštin, a ga je moral zaradi propadanja zapustiti že po treh letih. Tako je v dolini zgradil nov dvorec.
Dvorec Neuhaus ali Novi Grad
Po tem, ko se je z družino preselil v dolino iz propadajočega gradu, je Neuhaus postavil baron Dienersberški. Od takrat do danes se je zamenjalo precejšnje število lastnikov. Tako je po drugi svetovni vojni dvorec postal dom za vojne sirote imenovan Zavod Ivanke Uranjek in kasneje Dom Mihe Pintarja za mladino s posebnimi potrebami. Danes dvorec nima namena in je v državni lasti ter služi kot mali razgled ob sprehodu po parku.
Dobrna Vila Ružička
Še eden v vrsti kulturnih spomenikov, ki pričajo o nekdaj zgodovinsko pomembni Dobrni. V 19. stoletju je stavba zrasla in leta 1913 prešla v last romunske židovske družine Ružička, ki jo je imela v lasti vse do druge svetovne vojne. Gospod Ružička je bil numizmatik in tako je bila vila Ružička leta 1922 prvo zborovanje jugoslovanskih arheologov. Žal so jo zaplenili Nemci med vojno in je ostala le še zunanjost. Ta je trenutno v obnovi, a velikost stavbe priča o veličini le te in naselja samega.
Terme Dobrna in termalni vrečec
Srce zdravilišča predstavlja termalni vrelec, ki se nahaja v srednjem delu Zdraviliškega doma. Zajet je v kamniti obod s prosojnimi ploščicami. Skoznje lahko opazujemo penečo vodo brez barve, vonja in okusa. Ima stalno temperaturo 36 stopinj Celzija, prihaja pa iz globine 1200 metrov. Del kompleksa so seveda tudi Terme Dobrna, ki predstavljajo sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče. So glavni razlog obiska Dobrne, a naj se vaša pot ne ustavi tukaj.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: visitdobrna.si
