Dremanje čez dan: lenoba ali skrivno orožje za boljše zdravje? Znanost razkriva resnico!
V moderni družbi, kjer sta produktivnost in nenehna dosegljivost postala skoraj življenjska zapoved, je dremanje čez dan pogosto stigmatizirano – kot nekaj, kar si privoščijo le otroci, starejši ali tisti, ki “nimajo dovolj discipline”, da bi zdržali cel dan budni. Pa je to res? Ali pa je opoldanski počitek pravzaprav eno najboljših orodij za povečanje zbranosti, spomina in celo zdravja?
Znanost v zadnjih letih vse bolj poudarja, da kratki dremeži niso izguba časa, temveč biološka nuja, ki nam lahko pomaga izboljšati razpoloženje, kognitivne sposobnosti in celo zdravje srca. Še več – dremanje ni zgolj način, da nadoknadimo zamujen spanec, temveč ključno orodje za boljše delovanje možganov.
Ste vedeli? Ljudje smo po naravi ustvarjeni za dremež!
Če pogledamo zgodovinske vzorce spanja, bomo ugotovili, da enoten, neprekinjen osemurni spanec ni bil vedno norma. Številne tradicionalne kulture, še posebej v toplejših krajih, že stoletja prakticirajo siesto, ki je v določenih državah še danes nepogrešljiv del vsakdana.
Zakaj? Ker je naš cirkadiani ritem prilagojen tako, da nas okoli poldneva naravno “potegne” v stanje nižje budnosti. Torej ni naključje, da se ravno po kosilu mnogi počutijo zaspane in brez energije – to ni posledica preveč hrane, ampak naravna biološka potreba po kratkem počitku.
Zanimivo je, da so tudi študije na živalih pokazale podobne vzorce – večina sesalcev ne spi v enem neprekinjenem ciklu, temveč si počitek razdeli čez dan. Ljudje smo eni redkih, ki smo zaradi družbenih norm in delovnih urnikov ta ritem spanja “prisilno” prilagodili v en sam daljši spanec ponoči.
Dremež: prijatelj ali sovražnik vašega spanca?
Eden najpogostejših argumentov proti dremežu je, da lahko povzroči nespečnost ponoči. Toda ali to drži? Odgovor je: odvisno.
Kratki dremeži (20–30 minut), še posebej v zgodnjih popoldanskih urah, lahko izboljšajo razpoloženje, koncentracijo in odzivnost, ne da bi pri tem motili nočni spanec.
Daljši dremeži (več kot 60 minut) pa lahko pripeljejo do “spanjske inercije”, občutka zmedenosti in težav pri prebujanju, hkrati pa lahko vplivajo na kakovost nočnega spanca. Največja težava nastopi pri ljudeh, ki dremajo prepozno popoldne ali celo zvečer – takrat se lahko res zgodi, da bo nočno spanje moteno.
Kaj o dremežu pravi znanost?
Raziskave so pokazale, da dremež prinaša številne koristi, in to ne le za otroke, temveč tudi za odrasle.
- Krepitev spomina in sposobnosti učenja
Raziskava univerze Harvard je pokazala, da so ljudje, ki so čez dan dremali, imeli boljše rezultate pri pomnjenju novih informacij v primerjavi s tistimi, ki niso dremali. Možgani namreč med spanjem utrjujejo spomine in reorganizirajo informacije, kar pripomore k boljšemu učenju.
- Večja produktivnost in hitrejše odločanje
NASA je izvedla obsežno študijo, v kateri so ugotovili, da 40-minutni dremež poveča budnost pilotov in astronavtov za kar 34 % ter izboljša njihovo kognitivno zmogljivost za 16 %. Torej – če si lahko dremež privoščijo piloti na dolgih letih, zakaj si ga ne bi tudi vi?
- Boljše zdravje srca
Raziskava univerze v Atenah je pokazala, da ljudje, ki redno dremajo, zmanjšajo tveganje za srčno kap za kar 37 %. Kratek počitek čez dan namreč zniža krvni tlak, kar ugodno vpliva na srčno-žilni sistem.
- Manj stresa in boljše razpoloženje
Ste že opazili, da ste po dremežu bolj sproščeni? Študije kažejo, da telo med dremežem sprošča serotonin, hormon sreče, ki izboljšuje duševno zdravje in zmanjšuje stres.
Kako dremajo najbolj produktivni ljudje na svetu?
- Leonardo da Vinci je prakticiral večfazno spanje, pri katerem si je čez dan večkrat vzel 20-minutni počitek.
- Winston Churchill je bil znan po tem, da je vsak dan po kosilu spal eno uro – in kljub temu vodil državo med drugo svetovno vojno!
- Thomas Edison, ki sicer ni bil ljubitelj dolgega spanja, si je privoščil krajše dremeže, da bi ohranil ostrino uma.
Torej, če so ti genialni umi videli prednosti dremeža, zakaj ga ne bi tudi vi?
Najboljši nasveti za učinkovito dremanje
- Krajše je boljše. 20–30 minut je idealno trajanje, saj vas osveži, ne da bi vas vrglo iz ritma.
- Dremajte zgodaj popoldne. Najboljši čas je med 13. in 15. uro, saj kasnejši počitek lahko moti nočni spanec.
- Ustvarite si mirno okolje. Čeprav lahko zadremate skoraj kjerkoli, bo temen, tih in hladen prostor najboljši za kakovosten počitek.
- Ne dremajte, če imate težave z nespečnostjo. Če že tako težko zaspite ponoči, raje poskusite s krajšimi obdobji sprostitve kot z dremežem.
Je dremanje res izguba časa?
Čeprav je v današnjem hitrem tempu počitek pogosto povezan z lenobo, znanstvene raziskave dokazujejo prav nasprotno: pravilno izveden dremež lahko izboljša delovanje možganov, zmanjša stres, okrepi imunski sistem in celo podaljša življenje.
Torej, naslednjič, ko boste sredi dneva utrujeni in boste segli po še eni kavi, raje razmislite o kratkem, osvežujočem dremežu. Vaše telo – in možgani – vam bodo hvaležni.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
