Druga nepremičnina: Lestvica EU in Slovenija
Druga nepremičnina: Sanje o pobegu ali nočna mora za domačine? Kdo v Evropi vodi in kje stoji Slovenija? Sanje o lastnem kotičku so globoko zasidrane v evropski duši. A za vse več ljudi te sanje niso omejene le na en naslov. Predstavljajo si še vonj po morju iz apartmaja na obali, svež gorski zrak s terase lesene koče ali mir podeželske hiše, kamor se lahko umaknejo pred mestnim vrvežem.
Drugi dom ni le nepremičnina. Je obljuba pobega, prostor za ustvarjanje spominov in za mnoge simbol uspeha. Po podatkih obsežne raziskave mednarodnega nepremičninskega podjetja Re/Max ima kar 69 % Evropejcev v lasti vsaj eno nepremičnino, presenetljiva četrtina pa si je ta sen razširila in poseduje še sekundarno rezidenco.
A slika ni povsod enaka. Medtem ko v nekaterih državah drugi dom predstavlja skorajda kulturni standard, je drugod nedosegljiv luksuz. Kdo so torej evropski prvaki v lastništvu “vikendov” in počitniških hiš in kakšne so posledice tega trenda?
Druga nepremičnina v EU
Presenetljivi zmagovalci z vzhoda in juga
Če bi ugibali, katera država vodi na lestvici, bi verjetno pomislili na bogatejše zahodne ali severne države. A resničnost je drugačna.
- Presenetljiva zmagovalka je Bolgarija, kjer ima skoraj polovica vprašanih (neverjetnih 46 %) v lasti drugo nepremičnino – kar je daleč nad evropskim povprečjem 25 %. To je deloma posledica močne kulture lastništva, saj ima kar 80 % Bolgarov vsaj eno nepremičnino, pa tudi dostopnejših cen in tradicije posedovanja podeželskih hiš.
- Tik za Bolgarijo se zvrstijo države, kjer sonce in morje igrata ključno vlogo. Na drugem mestu je Grčija z 39 %, tesno za njo pa Hrvaška s 37 %. V teh državah je drugi dom pogosto povezan z družinsko dediščino – hiša starih staršev na otoku ali v notranjosti, ki jo generacije ohranjajo kot prostor za poletna druženja.
Na popolnoma nasprotnem polu sta Nizozemska (8 %) in Irska (11 %). Razlogi so očitni: izjemno visoke cene nepremičnin, visoka gostota poseljenosti in drugačna stanovanjska kultura, kjer je najemništvo bolj razširjeno. V teh državah je nakup prvega doma že ogromen finančni zalogaj, zato drugi ostaja le oddaljena fantazija.
@n1slovenija Kaj moraš nujno vedeti, preden kupiš svojo prvo nepremičnino? V desetih točkah ti razložimo vse, kar moraš vedeti pred nakupom! #nepremicnina #nakup #nasvet #howto #explainer #n1slovenija #tiktokslovenija
♬ vlog, chill out, calm daily life(1370843) – SUNNY HOOD STUDIO
Druga nepremičnina. Zakaj?
Kako Evropejci uporabljajo svoj drugi dom? Od Airbnb-ja do sanj o pokojuMotivi za lastništvo so tako raznoliki kot lastniki sami. Najpogosteje, v 44 % primerov, drugi dom služi svojemu najbolj romantičnemu namenu: kot počitniška hiša za lastno uporabo. Sledi presenetljivo pragmatičen razlog: kar 23 % lastnikov v svoji drugi nepremičnini vidi dom za upokojitev, varen pristan za jesen življenja.
Seveda pa je tu tudi posel. Približno tretjina lastnikov svojo nepremičnino vidi kot vir dohodka: 16 % jo oddaja dolgoročno, dodatnih 16 % pa služi s kratkoročnimi najemi prek platform, kot sta Airbnb in Booking.com. Za 14 % je to zgolj naložba v nepremičninskem portfelju, medtem ko jo 10 % uporablja za lažje bivanje med dvema lokacijama, na primer zaradi dela.
Slovenski “vikend”
Med tradicijo in novimi trendi. Slovenija se na tej lestvici uvršča nekam v zlato sredino. Lastništvo “vikenda” je del naše kulture – bodisi da gre za zidanico na Dolenjskem, apartma v Kranjski Gori ali staro kraško hišo. Tradicionalno je drugi dom predstavljal pobeg iz mestnega okolja, prostor za delo na vrtu in družinska srečanja.
- Najbolj zaželene lokacije, kot so Bled, Bohinj in obalna mesta, so postale tako drage, da si tam nepremičnino lahko privoščijo le redki, zato se mnogi odločajo za manjše ali bolj oddaljene kraje.
Spreminja se tudi način uporabe. Vse več Slovencev svoj drugi dom trži prek spletnih platform. To prinaša dodaten zaslužek. Hkrati pa ustvarja pritisk na lokalni trg. V turističnih krajih primanjkuje stanovanj za dolgoročni najem, kar otežuje življenje domačinom, zaposlenim v turizmu, šolstvu in zdravstvu.
Svetla plat sanj in njihova temna senca
Pandemija COVID-19 je željo po drugem domu le še okrepila. Delo na daljavo je postalo nova realnost in nenadoma je postalo mogoče delati s pogledom na morje ali gore. Ljudje so v drugem domu videli varno zavetje pred zaprtjem v majhna mestna stanovanja. A ta trend ima tudi svojo temno plat, ki jo lokalne skupnosti vse bolj občutijo.
- Vrtoglave cene: Povečano povpraševanje v priljubljenih krajih dviguje cene nepremičnin do te mere, da si mladi in domačini tam ne morejo več privoščiti nakupa.
- Mesta duhov: Številne turistične vasi in mesta postajajo pozimi “mesta duhov“. Apartmajska naselja so večino leta prazna, zaprte polknice pa ustvarjajo občutek zapuščenosti in uničujejo socialno tkivo kraja.
- Pritisk na infrastrukturo: Kratkoročni najemi prinašajo množice turistov, kar obremenjuje lokalno infrastrukturo – od komunale in prometa do zdravstvenih storitev, ki niso dimenzionirane za takšne konice.
Nekatere države in mesta so se že začele boriti proti tem negativnim posledicam.
- Barcelona je drastično omejila izdajanje dovoljenj za kratkoročne najeme,
- Francija pa v nekaterih regijah uvaja višje davke in omejitve za lastnike sekundarnih nepremičnin, da bi zagotovila več stanovanj za stalne prebivalce.
Zaključek: Iskanje ravnovesja med sanjami in realnostjo
Lastništvo druge nepremičnine je zgodba o dveh plateh. Na eni strani je uresničitev osebnih sanj o svobodi, udobju in kakovostnem preživljanju prostega časa. Na drugi strani pa so resni izzivi, ki jih ta trend prinaša lokalnim skupnostim. Želja po lastnem kotičku za pobeg ostaja močna, a prihodnost bo zahtevala iskanje trajnostnega ravnovesja – takšnega, ki bo omogočilo uresničevanje individualnih sanj, ne da bi pri tem uničilo dušo krajev, v katere se tako radi zatekamo.
Pripravila AK
Viri:
euronews.com
unsplash.com
TikTok.com
