
Elektronske naprave: popravi, ne zavrzi
Elektronske naprave utapljajo Evropo. Zdaj EU končno nekaj ukrepa. Če pogledate okoli sebe, boste verjetno v petih sekundah našli vsaj tri naprave, ki svetijo, piskajo ali te čakajo, da jih napolnite. Telefon, tablica, pametna ura, prenosnik … dobrodošli v digitalni džungli, kjer imamo vse – razen prostora za še eno polnilno postajo.
Vsak novi “smart” izum nam sicer olajša življenje, ampak za sabo pušča ne ravno pametno sled – goro e-odpadkov, ki raste . In ker se naprave vedno pogosteje kvarijo in pokvarijo, še preden se jim izteče garancija, je Evropa začela razmišljati: a je res treba vsakih 18 mesecev kupiti novo igračko?
(Po podatkih Eurostata se je količina električne in elektronske opreme na trgu povečala s 7,6 milijona ton iz leta 2012 povečala na 14,4 milijona ton v leti 2022.)
Tako se je rodila ideja: Kako bi bilo, če bi lahko videli, kako popravljiva je naprava, preden jo sploh kupimo. In točno to zdaj prinaša EU – etiketo, ki ti pove, ali kupuješ nekaj trajnega ali samo lepo zapakirano razočaranje.

Gora naprav in morje odpadkov
Evropa se dobesedno utaplja v novih napravah – telefoni, tablice, pametne ure … elektronika je povsod.
V zadnjem desetletju so številke eksplodirale: iz 7,6 milijona ton elektronike v letu 2012 na skoraj dvakrat več, 14,4 milijona ton, v 2022.

Toliko stvari smo nakupili – in posledično prenapolnili planet z e-odpadki. Čeprav reciklaža ni več eksotika, ostaja dejstvo: le okoli 4 milijone ton naprav je bilo v 2022 recikliranih. Vse ostalo? Konča na smetiščih.
JRC in nova etiketa popravljivosti
Ker smo vsi skupaj na tej poti reševanja planeta, so se v ekipi JRC (Skupno raziskovalno središče Evropske komisije) lotili enega bolj pametnih projektov zadnjih let.
Naredili so ocene popravljivosti za telefone in tablice.
To pomeni, da EU etiketa zdaj pove, kako enostavno je napravo popraviti.
To je nekaj več kot samo “baterija zdrži dolgo” ali “vodoodporno do enega metra” – zdaj lahko vidiš, ali boš kasneje sploh lahko zamenjal ekran ali baterijo brez doktorata iz elektrotehnike.
Cilj? Da nehamo vsakih 18 mesecev kupovati novo elektronsko napravo in končno začnemo živeti malo bolj krožno.

Zakaj sploh toliko odpadkov?
Preprosto: ker so izdelki narejeni, da crknejo – ali pa jih je skoraj nemogoče popraviti.
Najboljši primer? Baterije v telefonih.
- Še pred desetletjem smo baterijo zamenjal v minuti. Danes? Niti slučajno to ni tako enostavno.
Najpogosteje je nemogoče.
Po podatkih iz poročil (Fraunhofer, VITO in drugi) so bile do 2011 baterije “user replaceable”.
- Danes – odprite telefon in se poslovite od garancije. Leta 2020 je bilo potrebno prav pošteno iskati model, kjer gre baterija ven brez pomoči servisa.
Od linearnega k krožnemu
Ni čudno, da se zdaj vsi pogovarjajo o krožnosti.
Linearno gospodarstvo deluje po logiki “vzemi – rabi – vrzi stran”.
Krožno pa spodbuja “ponovno uporabi, predelaj, popravi, recikliraj”.
“Če popraviš star telefon, ne rabiš novega” – in tudi denarnica ti bo hvaležna. Win-win, a ne?

Kako deluje ocenjevanje popravljivosti
Sistem, ki so ga na JRC razvili, temelji na univerzalnem modelu iz 2019.
Ocena od A do E:
- A = odlično popravljivo,
- E = no, raje ne kupuj tega, če si želiš ohraniti živce.
Od 20. junija 2025 bodo te ocene na EU energijskih nalepkah za telefone in tablice – skupaj z informacijami o trajanju baterije, odpornosti na vodo, prah in podobno.
Ekodizajn
Te etikete so povezane tudi z novimi pravili ekodizajna – določene vrte elektronskih naprav za “kratkotrajno rabo” sploh ne bo več smele na trg.
Najslabši izdelki? Teh ne bo več na spregled.
Boljši izdelki bodo imeli svojo oceno, možnosti za izbiro pa bo veliko več.
Kako so do ocene sploh prišli?
Elektronske naprave analizirajo
Najprej so naprave dobro analizirali. Pregledali so, kateri del naprave se najpogosteje pokvari. Najpogosteje so to ekran, baterija, kamera, mikrofon, vhod za polnjenje.

Če naprava omogoča, da se ključni deli lahko zamenjajo brez velikih stroškov in težav, taka naprava dobi določeno vsoto točk.
ko je zamenjava ali popravilo bolj zapleteno ali skoraj nemogoče, je ocena temu primerno slabša,
Drugi korak je bil določiti, kaj popravilo omogoča ali oteži:
- fizična zasnova (ali je vse zalepljeno, ali se da odpreti),
- dostopnost delov, navodil in orodja.
Če je naprava zaprta in je dostop v njeno notranjost nemogoč, dobi temu primerno slabšo oceno. V kolikor pa se naprava lahko odpre in zamenja pokvarjeni del, bo dobila dobro oceno.
Etiketa, ki bi lahko spremenila svet
Oznake, ki se pojavljajo spremenijo svet elektronike. Manj bleščeča prodaja se bo spremenila v prodajo, ki se zaveda ekološkega vpliva na okolje. To pomeni – telefoni bodo vzdržali več kot le dve leti.

Kdo bi si mislil, da lahko etiketa spremeni svet.
Zaključek: prihodnost, ki jo lahko popravimo
Če smo pošteni – noben od nas ne bo čez noč rešil planeta. Ampak če bomo vsak naslednji telefon kupili z mislijo, da ga bomo popravili, ne zamenjali, smo že na pravi poti.
Ta nova EU etiketa ni samo birokratski dodatek, ampak majhen kompas za bolj zdrave navade. Pokaže, da tehnologija ni sovražnik trajnosti – le mi smo jo razvadili s hitrimi nakupi in počasno vestjo.
Morda se sliši preprosto, a vsaka odločitev šteje če:
- izberete popravljiv izdelek,
- enkrat več odnesete na servis namesto v smeti,
- pohvalite blagovno znamko, ki razmišlja trajnostno
Tako vsi skupaj postanemo del rešitve.
In kot ideja za prihodnost. Kdo ve, morda bo “trajnost” končno postale novi trend, ki bo trajal.
Do takrat pa: glejte etiketo, popravite, kar se da, in ohranite tisti dober občutek, da ste naredil nekaj prav.

Pripravila AK
Viri:
theconversation.com
unsplash.com
youtube.com