Glasba je nevidna nit, ki povezuje svet
Glasba je močan izraz, ki lahko prikliče intimne občutke in ustvari edinstveno vzdušje. Včasih pa tišina bolj ustreza trenutku kot kakršnakoli melodija. Glasba spremlja človeštvo skozi zgodovino in se je s časom razvijala in spreminjala. Na Wikipedia strani najdemo širok spekter glasbenih žanrov, ki si jih lahko ogledamo.
Poznate vse?
Seznami glasbenih žanrov so izjemno dolgi in pestri. Ali ste že slišali za “amen break”? Mnogi morda ne vedo, kaj to pomeni. Na seznamu najdemo zvrsti, kot so acid jazz, alternativni rap, art rock, ambient, blues, boogie-woogie, bossa nova, britpop, cajun, cool, country, dub reggae, eksperimentalni rock, elektronska glasba, emo, etno-jazz, folk, funk, gabber, gangsta rap, grunge, hard rock, heavy metal, hip hop, indie rock, industrijski rock, jazz, jazz rap, K-pop, metal glasba, minimal, pop, punk, rap, reggae, rock’n’roll, ska, soul, swing, techno, trance in številni drugi.
Zanimivo je raziskovati žanre, ki so jih mnogi že morda pozabili ali ne poznajo dobro. Na primer, kaj pomeni glasba zvrsti amen break? Včasih smo preprosto pozabili, kako so nekateri žanri vplivali na glasbo skozi zgodovino.
Glasba in njena zgodovina
Arheologija in muzikologija, sta vedi, ki raziskujeta, kakšno pot je skozi zgodovino opravila glasba. Etnomuzikologija pa zanima predvsem, kakšna je glasba različnih ljudstev sveta. Zgodovino glasbe delimo glede na obdobja. Le-ta so: prazgodovina in stari vek, srednji vek, renesansa, barok, klasicizem, impresionizem in glasba 20. stoletja.
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem dežel, ki obkrožajo državo. Slovenija ima precej raznoliko glasbeno zgodovino. Zelo splošno se glasbo deli na ljudsko in umetno, kar zajema umetniške glasbene stvaritve ter komponirano glasbo, ki je lahko cerkvene, posvetne ali zabavne narave. Glasbo pa se loči tudi na resno ali zabavno. Slovenska ljudska in narodno-zabavna glasba je kot nevidna maskota našega podeželja, čeprav je čedalje bolj ta zvrst popularna tudi v mestih. Zanjo je značilen slovenski alpski pevski in glasbeni melos. Ritem polke ter valčka, večglasno petje in durovske melodije so del te glasbene kulture.
Zanimivo je, da so v 8. stoletju, ko so Slovenci izgubili narodno samostojnost, izginili tudi vsi pogoji za samonikel kulturni razvoj, predvsem na področju umetne glasbe. Srednjeveških skladateljev, ki bi praktično nadgrajevali pojem »umetna glasba« iz naših vrst praktično ni bilo. Približno tisoč let pozneje pa so se v času prebujanja narodne zavesti skladatelji umetne glasbe našega ozemlja pričeli naslanjati na prvine ljudskega glasbenega izročila, ki se je ves čas odvijalo samostojnejše. Po koncu Avstro-Ogrske vladavine so se v Sloveniji izboljšali pogoji narodnostne kulture, napredovalo je glasbeno šolstvo, kar pomeni, da je tudi glasba pričela doživljati hitrejši razvoj.
Glasba danes
Glasba današnjega časa je tako zanimiva in nora hkrati kot čas, v katerem živimo. Izvirnosti ne manjka, po drugi strani pa tudi oponašanja oziroma kopiranja uspešnih, tistih z dušo, tistih, ki imajo nekaj več, ne manjka. Kapital tudi na področju, ki ga igra glasba, diktira trg, vendar k sreči obstaja še skriti trg: to je trg srca. Tam imamo v rokah taktirko mi sami.
P.S. Pa ne pozabite si danes izpolniti najljubše glasbene želje! To se morda sliši samoumevno, a še desetletje nazaj smo klicali na radijsko postajo, da nam jo izpolni, ali pač čakali na trenutek, da pesem po naši meri zapleše v naše uho.
