Gluten ti škodi? To so opozorilni znaki, ki jih nikakor ne smeš prezreti!
Gluten. Ena tistih besed, ki danes hitro razdeli ljudi na dva tabora. Eni pravijo »nič mi ne škodi«, drugi pa že ob misli na kruh začutijo napihnjen trebuh, utrujenost ali srbečo kožo. Pa kaj sploh je? Gre za beljakovino, ki jo najdemo v žitih, kot so pšenica, ječmen in rž. Večina ljudi jo prebavi brez večjih težav, ampak za nekatere je lahko precej zoprna.
Kaj je pravzaprav težava z glutenom?
Pomembno je vedeti, da obstajajo trije različni načini, kako telo lahko negativno reagira na gluten in niso vsi enako resni. Najtežji primer je celijakija, avtoimunska bolezen, kjer telo gluten prepozna kot sovražnika in začne napadati lastno črevesje. To lahko vodi v poškodbe črevesne stene, slabšo absorpcijo hranil in dolgoročne zaplete, kot so osteoporoza, anemija, pa tudi težave s plodnostjo.
Potem je tu še t. i. neceliakijska preobčutljivost na gluten. Ljudje s tem stanjem nimajo poškodovanega črevesja, kot pri celijakiji, a vseeno občutijo precej neprijetne simptome. In ne, to ni izmišljotina ali moderna modna muha. Gre za resnične telesne odzive. Mnogi to prepoznajo po tem, da jih po obrokih z glutenom začne napenjati, boli trebuh, začnejo občutiti glavobole, meglo v glavi ali kar splošno izčrpanost.
Tretji primer pa je alergija na pšenico, nekoliko bolj tipična alergijska reakcija, kjer se lahko pojavijo srbenje, izpuščaji, kihanje ali celo težave z dihanjem. Ta oblika se sicer pogosteje pojavi pri otrocih in pogosto izzveni do adolescence, a vmes lahko povzroči precej težav.
Kako prepoznaš simptome, tudi če niso očitni?
Ljudje pogosto pomislijo, da se težave z glutenom kažejo izključno skozi prebavne težave, driska, zaprtje, napenjanje. Ampak zgodba je precej širša. Nekateri prvi znaki so lahko precej bolj prikriti. Na primer kronična utrujenost, kljub temu da spiš osem ur. Ali pa megla v glavi, tisti občutek, ko si zmeden, brez fokusa, pa sploh ne veš zakaj. Glavoboli, nihanja razpoloženja, depresivna stanja, anksioznost, vse to se pri določenih ljudeh lahko pojavi kot odziv telesa na gluten.
Pri celijakiji se pogosto pojavi še hujšanje brez razloga, pomanjkanje železa, pogosti krči v mišicah ali mravljinci po telesu. Pri otrocih je lahko znak tudi počasnejša rast ali zamuda v razvoju. Spet drugi opazijo težave na koži, od srbečih izpuščajev, do hujših stanj, kot je dermatitis herpetiformis, ki je povezan prav s to boleznijo.
In ko telo trpi, a zdravniki še ne slišijo
Težava pri vseh treh oblikah intolerance ali preobčutljivosti je ta, da diagnoza ni vedno preprosta. Mnogi ljudje hodijo po zdravnikih mesece, včasih celo leta, preden dobijo končni odgovor. Krvni testi, kolonoskopije, biopsije, ni lahko, še posebej če vmes poslušaš, da je “vse v glavi”. Zato je ključno, da najprej poslušaš svoje telo.
Če opaziš, da se po določenih živilih vedno znova počutiš slabo. Začni beležiti simptome. Ne uvajaj stroge brezglutenske diete takoj, brez zdravniškega posveta, ker se lahko s tem izbrišejo diagnostični znaki, ki jih zdravniki potrebujejo za potrditev bolezni.
Je brezglutenska dieta rešitev za vse?
Ne nujno. Če nisi diagnosticiran in nimaš resnih simptomov, ti popolna izločitev glutena lahko celo škodi. Brezglutenska dieta je precej zahtevna. Ne le zato, ker moraš paziti, kaj ješ, ampak tudi zato, ker mnoga brezglutenska živila vsebujejo manj vlaknin, več sladkorjev in aditivov. Zamenjava običajnega kruha s procesirano brezglutensko alternativo ni nujno bolj zdrava izbira. Ključno je, da se ne greš diete samo zato, ker »vsi govorijo, da je to bolj zdravo«. Če pa imaš res simptome, potem je to lahko pomemben prvi korak k boljšemu počutju.
Kaj torej storiti, če sumiš, da ti gluten ne ustreza?
Najprej poslušaj telo. Potem pa se pogovori z zdravnikom, ki ti lahko pomaga do ustreznih testov. Če gre za celijakijo, boš potreboval krvne teste in morda biopsijo tankega črevesa. Če gre za preobčutljivost, bo proces bolj izključevalen. Postopoma se iz prehrane odstrani gluten in se spremljajo spremembe. V vsakem primeru pa ne diagnoziraj se sam. Prehranske spremembe imajo dolgoročne posledice, zato je pomembno, da jih uvedeš preudarno in ob podpori strokovnjaka.
Gluten ni sovražnik za vse, a za nekatere je lahko vir vsakodnevnih težav, ki močno vplivajo na kakovost življenja. Če si med tistimi, ki se po kruhu počutijo kot napihnjen balon, ali se boriš z utrujenostjo, glavoboli in meglo v glavi. Mogoče ni slaba ideja, da začneš poslušati, kaj ti telo sporoča. Ne zato, ker je to nov trend, ampak ker zdravje ni nekaj, kar se podarja. Je nekaj, kar si vsak dan znova zaslužiš s tem, da sebe vzameš resno.
Napisal: K. J.
Vir: healthline.com, Freepik
