Tudi vi čakate na gobarsko sezono? Pripravite se, razkrivamo najbolj skrite gobarske lokacije!
Gobarska sezona zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin za zdaj še ne ponuja obilne bere. Tla na številnih gobarskih lokacijah po Sloveniji so močno presušena, zato bodo morali gobarji na ugodnejše razmere še nekoliko počakati, vmes pa se lahko pripravijo na jesensko sezono in preverijo pravila varnega nabiranja.
Zaradi hude suše gobarska sezona še ni zares zaživela
Ljubitelji gobarjenja te dni zaman pogledujejo proti gozdu. Zaradi dolgotrajne suše, visokih temperatur in pomanjkanja obilnejših padavin so tla marsikje močno presušena, zato gobarska sezona trenutno ne ponuja obilne bere. Po podatkih Arsovega Sušomera so v širšem osrednjem delu Slovenije, Spodnjem Posavju in Podravju zaznali izjemno sušne razmere, vodnobilančni primanjkljaj pa je ponekod znašal med 70 in 90 milimetrov.
Posamezni primerki gob se lahko še vedno pojavijo v senčnih in naravno vlažnejših predelih, vendar množičnejše rasti brez konkretnega dežja ne gre pričakovati. Že junija je predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor Slavko Šerod opozoril, da je letošnja sezona podpovprečna in da si micelij po vročem ter suhem obdobju še ni povsem opomogel.
Zdaj je pravi čas za pripravo na jesensko gobarjenje
Med čakanjem na ugodnejše razmere lahko pregledate gobarsko opremo. Za nabiranje potrebujete zračno pleteno košaro, manjši nož, primerno obutev, dolga oblačila in zaščito pred klopi. Plastične vrečke niso primerne, saj se gobe v njih stiskajo, segrevajo in hitreje kvarijo. Pred odhodom preverite tudi pravila nabiranja in ponovite znanje o vrstah, ki jih nameravate iskati. Fotografije na spletu in aplikacije so lahko v pomoč, vendar niso dovolj zanesljive za odločitev, ali je goba užitna. Najvarneje je, da neznane primerke pokažete izkušenemu gobarju ali se pridružite lokalnemu gobarskemu društvu.
Jeseni bodo najbolj iskani jurčki, lisičke in marele
Če bo dovolj padavin, bodo gobarji jeseni najpogosteje iskali jurčke, lisičke, marele, turke in golobice. Jurčki uspevajo v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih, lisičke pa pogosto najdemo pod bukvami, hrasti in iglavci. Marele oziroma dežnikarice rastejo predvsem na gozdnih robovih, jasah in travnikih. Golobice so primernejše za izkušene nabiralce, saj rod vključuje veliko med seboj podobnih užitnih, neužitnih in strupenih vrst.
Katere gobe bomo iskali jeseni?
| Iskana goba | Običajno rastišče | Pomembno opozorilo |
|---|---|---|
| Jurček | Listnati, mešani in iglasti gozdovi | Nabirajte samo zdrave in čvrste primerke |
| Lisička | Pod bukvami, hrasti in iglavci | Možna je zamenjava z oljkovim livkarjem |
| Marela | Gozdni robovi, jase in travniki | Mlade primerke lahko zamenjamo z mušnicami |
| Turek | Predvsem v bližini brez in drugega drevja | Preveriti je treba vse znake vrste |
| Golobica | Različni gozdovi | Za začetnike je določanje lahko zahtevno |
Kje bodo gobarji iskali gobe?
Med tradicionalno priljubljenimi gobarskimi območji so Pokljuka, Jelovica, Pohorje, Goričko, Gorjanci, Kočevski gozdovi, Bloška planota, Loška dolina, Trnovski gozd in Nanos. Toda znana lokacija še ne zagotavlja uspeha. Tudi na istem območju se lahko količina gob močno razlikuje glede na vlažnost tal, lego, drevesne vrste in količino padavin. Po dežju bodo najprej zanimivi senčni predeli, doline in območja, kjer tla dlje časa zadržujejo vlago. Kljub temu ni priporočljivo, da se v gozd odpravite takoj po prvi kratki plohi. Smiselno je počakati, da padavine tla resnično namočijo in se vzpostavijo ugodne temperature.
Nabrati smete največ dva kilograma gob
V Sloveniji lahko posameznik za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma samoniklih gob. Če en primerek tehta več kot dva kilograma, sme nabrati samo to gobo. Pravila določa Uredba o varstvu samoniklih gliv. Gobe morajo biti dovolj razvite, da je mogoče prepoznati njihovo vrsto. Že na rastišču jih je treba grobo očistiti, domov pa jih odnesemo v zračni in trdni embalaži. Nabirati ni dovoljeno zavarovanih vrst, prav tako pa ne smemo uničevati gob, ki jih ne nameravamo vzeti.
Med najnevarnejše gobe v Sloveniji spada zelena mušnica, ki lahko povzroči hudo okvaro jeter in smrt. Zahrbtna je predvsem zato, ker se težave lahko pojavijo šele več ur po zaužitju, ko so strupi že povzročili resno škodo. Previdnost je potrebna tudi pri lisičkah. Na Primorskem in v Istri raste strupeni oljkov livkar, ki ga lahko neizkušeni gobarji zamenjajo z lisičko. Tudi marele imajo nevarne dvojnike, zato jih vedno prepoznavajte po vseh značilnostih, ne samo po velikem klobuku. Če o užitnosti niste popolnoma prepričani, gobo pustite v gozdu. Ne zanašajte se na njen okus, vonj ali dejstvo, da so jo obgrizle živali.
Kaj storiti ob sumu na zastrupitev?
Slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, potenje, omotica, zmedenost in motnje zavesti so lahko znaki zastrupitve z gobami. Težave se lahko pojavijo hitro ali šele po daljšem času. Ob sumu na zastrupitev takoj poiščite zdravniško pomoč oziroma pokličite 112. Zdravnikom povejte, katere gobe ste zaužili, kdaj ste jih jedli in kdo je jedel isti obrok. Če je mogoče, shranite ostanke jedi ali neočiščenih gob, saj lahko pomagajo pri določanju vrste. NIJZ opozarja, da lahko zastrupitve povzročijo vse od prebavnih težav do odpovedi organov.
Trenutna suša gobarjem ne daje veliko razlogov za optimizem, vendar sezona še ni izgubljena. Obilnejše padavine in nekoliko nižje temperature bi lahko razmere spremenile ter spodbudile jesensko rast gob. Do takrat se je bolje pripraviti, obnoviti znanje in spremljati količino padavin kot pa iskati gobe v presušenih gozdovih. Prava gobarska sezona 2026 se bo lahko začela šele, ko bodo tla dovolj namočena – brez konkretnega dežja množične rasti ne bo.
Pripravil: K. J.
Viri: ARSO, PISRS, NIJZ, Gobarsko društvo Lisička Maribor, Freepik
