Hepatitis od A do E: Simptomi in zdravljenje
Hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo hepatitisi A, B, C, D in E. Od oblike do oblike gre za drugačen način okužbe, potek bolezni, prikaz simptomov, zdravljenje in preprečevanje. Za lažje razločevanje smo pripravili kratek vodič po vseh petih oblikah hepatitisa, v katerem razložimo kateri so glavni simptomi, kako pride do okužbe, kako jo preprečiti in kako poteka zdravljenje. Pred vami so vse informacije o hepatitisu od A do E. Več o boleznih smo že pisali tukaj.
Hepatitis A ali virus HAV
Hepatitis A je virusno vnetje jeter, ki lahko poteka tudi brez očitnih znakov na prebavilih. Bolezen se dogaja v jetrih, njen glavni simptom pa je zlatenica, ki se pozna predvsem na koži. Bolezen povzroča virus hepatitisa A, ki v okolju preživi kratek čas, občutljiv pa je na razkužila. Od same okužbe z virusom do pojava znakov bolezni lahko mine med tremi do štirimi tedni, a je lahko tudi krajša ali daljša. Na to vplivata kužna doza in samo imunsko stanje okužene osebe.
Okužena oseba je kužna dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov, med celotnim prebolevanjem in dva tedna po pojavu zlatenice. Kdo lahko zboli za boleznijo? Vsaka oseba, bolj nevarna pa je za kronične bolnike, starejše osebe in jetrne bolnike. Ko oseba bolezen preboli, postane doživljenjsko imuna.
Najprej se pri hepatititsu A pojavijo težave zaradi vnetja jeter. To so utrujenost, slabo počutje in bolečine pod desnim rebrnim lokom. Pojavi se zlatenica na koži, blato dobi svetlo barvo, urin pa dobi temno barvo. Starejše osebe imajo hujše simptome, mlajši pa nekoliko blažje. Pri slednjih so okužbe pogoste tudi brez simptomov. Hepatitis A se zdravi simptomatsko, kar pomeni blaženje simptomov in njihovo zdravljenje. Svetuje se mirovanje, sama bolezen pa praviloma mine brez posledic.
Preprečevanje okužbe s hepatitisom A je dokaj preprosto. Potrebno je pravilno ravnanje s človeškimi in živalskimi iztrebki, redno umivanje rok in zob, uživanje termično obdelane hrane in pitje higiensko neoporečne vode.
Cepljenje zoper hepatitis A poteka v dveh odmerkih inaktiviranega cepiva v presledku 6 do 12 mesecev. To zagotavlja trajno zaščito pred boleznijo.
B ali HBV virus
Hepatitis B je virusno vnetje jeter, ki je lahko tudi smrtne oblike. Bolezen je razširjena o vsem svetu in predstavlja veliko težavo za zdravstveni sistem ter zdravje ljudi. V letu 2019 naj bi skoraj 300 milijonov ljudi živelo s kronično okužbo s hepatitisom B, zaradi okužbe pa naj bi jih umrlo približno 800 tisoč. Tudi hepatitis B je bolezen, ki prizadene jetra, lahko pa se pokaže kot akutni ali kronični hepatitis, ciroza in rak jeter.
Pogosto virus ne povzroči akutnega vnetja in tako dolga leta ali celo do konca življenja poteka brez težav in simptomov. Okužbo bi lahko v tem primeru lahko pokazala le laboratorijska preiskava – kronični nosilec virusa je tisti, ki ima vsaj pol leta od okužbe v krbi hepatitis B.
V kolikor ima okužena oseba klasičen potek bolezni, se lahko to enostavno prepozna in potrdi. Kot smo omenili, je veliko okuženih tudi kroničnih nosilcev, kar se prenese v približno 10 odstotkov vseh oseb, ki prebolijo okužbo z HBV. Večina jih je zdravih in brez znakov bolezni, pri drugih lahko poteka kot blago vnetje ali kot hujše in napredujoče vnetje. Od okužbe pa do nastanka bolezni oziroma pojava simptomov lahko mine vse od štirih tednov pa do 28 tednov. Znaki hepatitisa B so poslabšan tek, utrujenost, slabost, glavobol, povišana telesna temperatura, driska, zaprtje, temen urin, svetlo blato in srbeča koža.
Hepatitis B se nahaja v krvi, spermi, slini, urinu, vaginalnem izločku in mleku doječe matere. Do okužbe pride ob izpostavljenosti tem okuženim tekočinam, najpogostejši način prenosa je spolni odnos z okuženo osebo. V Sloveniji so zelo redki, a še vedno možni, prenosi s krvjo in krvnimi pripravki (transfuzije, tetoviranje) in s prenosom iz matere na dojenčka. Za bolezen so dovzetni vsi, ki ga še niso preboleli ali bili uspešno zaščiteni s cepljenjem.
Zdravljenje hepatitisa B poteka preko simptomatskega zdravljenja, kjer v primeru hujšega poteka bolezni uvedejo protivirusna zdravila. Najhujša oblika bolezni pomeni nujnost presaditve jeter. Zdravljenje je v večini primerov dolgotrajno, bolniki lahko počnejo vsakdanje reči, a se morajo zavedati, da so jetra poškodovana – to lahko vpliva na aktivnost. Možno pa je hepatitis B tudi preprečiti, saj je na voljo učinkovito cepljenje. Med ukrepi so tudi zaščiteni spolni odnosi.
C oziroma virus HCV
Hepatitis C je akutno ali kronično vnetje jeter, ki ga povzroča hepatitis C oziroma HCV. Na svetu naj bi imelo okoli 60 milijonov ljudi kronično okužbo s tem virusom, število umrlih pa je bilo v letu 2019 približno 300 tisoč. Kako poteka bolezen, ki jo povzroča hepatitis C? Okužba najpogosteje izzveni spontano, le pri 20 odstotkih okuženih se pojavijo znaki akutnega hepatitisa, preostali pa nimajo značilnih znakov bolezi. Če simptomi nastopijo, so to najpogosteje utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen urin, zlatenica in izguba jeter. Zraven prištevamo še povečana jetra in v hujših oblikah jetrna odpoved, ciroza jeter in rak jeter.
Od okužbe do pojava znakov bolezni lahko mine med 15 do 160 dni. Okužba se enostavno prepozna in dokaže, če ima bolnik značilen potek bolezni. Pri večini ostalih bolnikov se ta ugotovi slučajno z laboratorijskimi preiskavami ali pojavom posledičnih simptomov zaradi ciroze, raka. Hepatitis C se prenaša predvsem ob izpostavljenosti okuženi krvi, v manjši meri s tesnim stikom, spolnimi odnosi in ob porodu oziroma nosečnosti.
Pred leti je bil pogost prenos s krvjo, kot je transfuzija, a je ta način danes zelo redek. Kvečjemu se širi pri uživalcih drog zaradi nesterilnih instrumentov ter pri tetoviranju iz istega razloga. Okuži se lahko vsak, možne pa so ponovne okužbe s hepatitisom C.
Zdravljenje hepatitisa C mora biti pravočasno, saj ne sme preiti v kronično obliko. V tem primeru je bolnikovo zdravje ogroženo zaradi ciroze jeter in raka jeter, ki pomenita presaditve jeter. Ker gre za zelo podoben način prenosa, zdravniki svetujejo preiskave za okuženost s hepatitisom B. Ko pa govorimo o preprečevanju hepatitisa C, cepiva ni na voljo. Držati se je treba ukrepov kot so spolni odnosi z zaščito, uporaba sterilnih instrumentov in spremljanje osebe ob primeru okužbe in stika z okuženo osebo. Tako mora bolnik uporabljati povsem svoj pribor za higieno in prehrano, prav tako mora hitro prekrivati poškodbe in biti higiensko na visoki ravni.
Hepatitis D je v Sloveniji zelo redek
Hepatitis D je vnetje jeter, ki za svoj »uspeh« potrebuje tudi sočasno okužbo z virusnim hepatitisom B. Prenaša se preko stika s krvjo, nezaščitenega spolnega odnosa in tetoviranju oziroma prebadanju telesa (razlog so nesterilni instrumenti). V večini primerov okužbe se zgodi sočasna okuženost oziroma super-infekcija s hepatitisom B, v večini primerov pa mine brez težav. Pri določenih primerih lahko pride do akutnega hepatitisa in hujše oblike bolezni. V Sloveniji je okužba s hepatitisom D zelo redka, pred njo pa se zaščitimo s cepivom, ki je namenjen proti hepatitisu B. Preveniva so tudi zaščiteni spolni odnosi, uporaba sterilnih instrumentov in lasten pribor za higieno.
E ali HEV je podoben hepatitisu A
Hepatitis E je vnetje jeter, ki je zelo podobno virusnemu hepatitisu A in lahko poteka brez očitnih znakov. V večini primerov mine brez vidnih težav, pri manjšini pa se pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine pod desnim rebrnim lokom, blato svetle barve in temen urin. Zbolijo lahko prav vsi, bolezen pa je nevarnejša za starejše osebe, kronične bolnike in bolnike z jetrno okvaro. Od okužbe do pojava znakov lahko traja 15 dni ali celo 64 dni. Kot pri hepatitisu A je tudi tu oseba kužna dva tedna pred pojavom znakov in med boleznijo.
Zdravljenje hepatitisa E poteka simptomatsko, bolezen pa pravilom mine brez posledic. Tudi tu je preprečevanje precej logično, saj zavzema umivanje rok in zob, uživanje termično obdelane hrane, pravilno ravnanje z iztrebki in pitje neoporečne vode.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
