Hidroterapija
Ker je tukaj poletje in si želimo nekaj narediti zase, je poglavitno načelo zdravega življenja pravilna in zdrava prehrana, lahko tudi post in fizična aktivnost.
To pa lahko dopolnimo tudi s hidroterapijo. In o hidroterapiji bo govoril ta članek. Definicija hidroterapije je: »Hidroterapija je uporaba vode v medicinski in zdravilski terapiji, in sicer v obliki pare, tekočine ali ledu.« Hidroterapijo lahko izvajamo v raznih zdraviliščih, v savnah, v turških kopelih in seveda tudi doma ter jo uporabljamo tako zunaj kot znotraj telesa.
Voda – zdravilo za marsikatero tegobo
Že od nekdaj so veljale kopeli za zdravilne ter so jih kot obliko zdravljenja in revitalizacije prvi priznali Rimljani in Grki. Hidroterapija je bila namreč sestavni del njihovega življenja. Vodo so v mesta dovajali po akvaduktih, tako so jo lahko pili in izvajali kopeli. Kjer koli so bili Rimljani, tam so gradili kopališča. Plinij je trdil, da so parne kopeli zelo koristne za revmatizem in različne druge motnje, Horacij (rimski pesnik) pa je opisal kopeli kot nekaj, kar služi užitku. Njen velik zagovornik je bil tudi Sebastian Kneipp, ki ji je dal tudi veljavo in postavil temelje hidroterapije, ki veljajo še dandanes. O hidroterapiji še traja razprava, uradna medicina je ne priznava vedno kot del zdravljenja, v Veliki Britaniji pa je sestavni del alternativne medicine.
Kako deluje voda na naše telo?
Voda je vsekakor koristna za naše telo – lahko jo pijemo ali pa se v njej namakamo. Priporočljivo je oboje hkrati. Voda deluje kot pomirilo in hkrati sprošča, pomaga pri detoksikaciji telesa, v njej si lahko privoščimo različne aktivnosti, lahko pa samo mirujemo. Hladna voda stimulira telo, povzroča vazokonstrikcijo žil, kar izboljša cirkulacijo. Topla voda pa telo sprošča, širi žile in na tak način pripomore k izločanju strupenih snovi iz organizma. Odlične so tudi izmenične kopeli, le-te odlično stimulirajo našo cirkulacijo.

Uporaba hidroterapije
Hidroterapija je pomembna pri rehabilitaciji bolnikov, ki so utrpeli različne poškodbe sklepov oziroma po operativnem posegu na sklepih, saj je vadba v vodi lažja, upor vode pa pomaga pri pridobivanju mišične mase. Sedeče kopeli se uporabljajo za zmanjšanje bolečine in nelagodja, ki ga povzročajo težave s hemoroidi, menstrualne bolečine, različne ciste in polipi. Kopeli, kjer je topla voda, služijo krepitvi imunskega sistema, izboljšanju prebave, topel curek vode, ki je usmerjen v točno določen del telesa, pa pomaga pri blažitvi glavobola, ugodno vpliva na bolezni jeter, pljuč, pri multipli sklerozi in še bi lahko naštevali. Tudi savna, ki je včasih veljala za čudaško navado, je del hidroterapije. Danes se savnanja poslužuje staro in mlado, saj pomaga pri razstrupljanju telesa, pri odpravljanju stresa, kronične bolečine, pri motnjah dihalnega sistema. Kdor ne prenaša vročine, je bolje, da se savni izogiba, ravno tako ni priporočljiva za ljudi z boleznimi srca in ožilja, pri vročinskih in prehladnih obolenjih.
Tudi savna je del hidroterapije.
Ravno tako sodijo med hidroterapijo mrzli in topli obkladki, ki jih uporabljamo pri različnih bolečinah, za zbijanje visoke vročine, zmanjšanje oteklin in še bi lahko naštevali. Talasoterapija (beseda izhaja iz grške besede “thalassa”, kar pomeni morje) se ravno tako uporablja pri zdravljenju različnih bolezni, in sicer pri nevroloških obolenjih, obolenjih gibalnega sistema, revmatičnih obolenjih, pri boleznih dihal in pri težavah s kožo. Podvodne masaže, ki trajajo do 20 minut, se uporabljajo za izboljšanje cirkulacije, izboljšajo mišični tonus in gibljivost.
Hidroterapija je tudi hoja v vodi.
Hidroterapija je dokaj varna, seveda če upoštevamo navodila. Ljudje, ki trpijo za srčno-žilnimi obolenji, naj skrajšajo čas uporabe vročih kopeli, za ostale pa velja priporočilo od 15 – 20 minut namakanja. Še posebej so priporočljive večerne kopeli, saj človeka umirijo in mu omogočijo krepčilen spanec. Hidroterapija ima vsekakor zelo pozitivne učinke tako na telo kot na naš um, zato si jo privoščite, tako bolni kot zdravi.
Vir in foto:
Vlasta Vatovec


