
Zdravljenje inkontinence je odvisno od večih dejavnikov
Inkontinenco najpogosteje imenujemo tudi uhajanje urina, a je lahko tudi fekalna. Tokrat se bomo posvetili urinski inkontinenci in kako jo preprečiti. Uhajanje vode je neprijetna težava s katero se najpogosteje srečujejo ženske, nanjo pa niso imuni niti moški in otroci. Odvisno od spola in vzroka ločujemo nekaj različnih oblik inkontinence, ki jih tudi drugače zdravimo. Kaj točno je inkontinenca, kako nastane in kako jo pozdravimo?
Kaj je urinska inkontinenca?
Urinska inkontinenca je nekontrolirano uhajanje urina, ki se razlikuje glede na posamezno osebe in vzrok nastanka. Ker so tako vsi obstoječi primeri specifični, je pomembna diagnoza vsake posameznega primera. Razlikujejo se glede na določene dejavnike kot so vrsta, pogostost in resnost situacije oziroma uhajanja urina. Inkontinenci rečemo tudi kadar gre za uhajanje blata oziroma fekalno inkontinenco.
Vrste urinske inkontinence
Najpogostejši obliki inkontinenca sta stresna in urgentna. Poznamo pa tudi mešano inkontinenco, uhajanje urina po uriniranju in
Stresna inkontinenca je najpogostejša pri ženskah
Pri stresni inkotinenci gre ta neželeno uhajanje urina pod hudim fizičnim pritiskom – prištevamo tudi kašelj, smejanje in kihanje. Običajno gre pri stresni inkontinenci za manjše količine urina, a je vse odvisno od pritiska in količine urina v mehurju. Razlog za stresno uhajanje urina so oslabljene mišice medeničnega dna, ki pomenijo, da opora okrog mehurja in uretre ne deluje tako kot bi morala. Stresna inkontinenca je najpogostejša pri ženskah, saj imajo nekoliko šibkejše medenično dno in krajšo uretro.

Med razloge za stresno uhajanje urina prištevamo tudi dednost, nosečnost, porod in starost. Slednja povzroči degeneracijo mišic, struktur sečnih poti in veznega tkiva, kar povzroči slabljenje mehurja in posledično inkotinenco. Poleg tega med pogostejše razlog za uhajanje prištevamo tudi prekomerno telesno težo, zaprtje, kronični kašelj, astmo, KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) in pritiske v trebuhu.
Čeprav se najpogosteje pojavi pri ženskah, jo lahko dobijo tudi moški. Pogost vzrok nastanka stresne inkontinence pri moških je predvsem operacija prostate.
Urgentna inkontinenca
Tudi tu gre za nehoteno uhajanje urina, kjer se pred ali med uhanjem pojavi nujan potreba po uriniranju. Slednjo je težko zadržati, pojavi pa se zelo hitro. Lahko se pojavi v različnih oblikah in z različnimi intenzivnostmi simptomov. Lahko povzroča manjše in pogostejše uhajanje ali pa celotno izpraznitev mehurja. V večini primerov se opazi predvsem zaradi povečanih obiskov stranišča in pogostejšega uriniranja, ki se dogaja predvsem ponoči.
Razlogi za nastanek urgentne inkontinence so različni. Lahko gre za oviro pri izhodu iz mehurja (povečanje prostate pri moških in zaprtje). Lahko se zgodi zaradi infekcije urinarnega trakta ali nečesa zelo preprostega kot je prevelika količina popite tekočine. Pravi razlog bo diagnosticiral zdravnik in postavil pravo zdravljenje.
Ostale vrste inkontinence
Kombinacijo stresne in urgentne inkontinence je poznana tudi kot mešana inkontinenca, ki združuje simptome obeh oblik. Povezani so predvsem z nujnim občutkom po uriniranju in pritiskom kot je primer kašlja ter smejanja. Poznamo tudi inkontinenco s puščanjem, ko ni možno izprazniti mehurja v celoti. Ta oblika se najpogosteje pojavi pri povečanju prostate in drugih ovirah pri izhodu iz mehurja. Poleg omenjenih razlogov se pojavi tudi pri pretirano raztegnjeni mišici mehurja, kjer se mehur ne skrči toliko, da bi se lahko izpraznil. Zelo podobna oblika je kapljanje urina po opravljenem uriniranju, kjer nekaj urina ostane v uretri. Ta oblika inkontinence doleti oba spola, a je bolj pogosta pri moških.
Delno se pod inkontinenco prištevata tudi nevrološka motnja mehurja in tako imenovana funkcionalna inkontinenca. Pri prvi gre najpogosteje za poškodbe možganov, hrbtenice in drugih živcev ali bolezni, ki vplivajo na povezavo z mehurjem. Tu se inkontinenca pojavlja v vseh oblikah, razlog pa so razna nevrološka stanja. Pri funkcionalni inkontinenci pa gre za nezmožnost pravočasnega obiska stranišča za normalno odvajanje oziroma uriniranje. Dejavnikov in razlogov je tu ogromno, vse od nepremičnosti do slabega kognitivnega stanja.
Zdravljenje inkontinence je odvisno od več dejavnikov
Poznamo veliko različnih načinov zdravljenja, ki pa se razlikujejo glede na obliko inkontinenco, posameznikovo zdravje in življenje ter intenzivnost samega uhajanja. Zdravljenje bo vedno predpisal zdravnik, ki bo postavil pravo diagnozo in tudi zdravljenje. Delno lahko zdravljenje povezujemo tudi s preventivo oziroma preprečevanjem inkontinence, kar vpada tudi v način zdravega življenja.

Sprememba življenjskega sloga je lahko prvi in edini način zdravljenja in preventive, ko govorimo o inkontinenci. Ker je velik razlog za inkontinenco tudi prekomerna telesna teža, je korak k ozdravitvi tudi hujšanje. Poleg tega tudi zmanjšanje kajenja (popolno izničenje kajenja za celo življenje), zmanjšanje pitja kofeinskih napitkov, pravilna količina vnosa tekočine in možnost vaj za krepitev medeničnega dna.
Poleg zgoraj omenjene spremembe življenjskega sloga se lahko lotimo tudi samo zdravljenja. Čaji ter pripravki iz koprive, ploda palmeta in vrbovca lahko pomagajo, a to ni stoodstotna reč. Prav tako lahko dokler se situacija ne izboljša, uporabljamo pripomočke, ki zaščitijo pred uhajanjem urina in posledičnimi neprijetnimi vonjavami. Tu imamo v mislih predvsem vložke in plenice.
Krepitev mišic medeničnega dna je lahko najboljša rešitev za preprečitev in zdravljenje inkontinence. Na voljo so preproste vaje, kjer stiskamo in dvigujemo mišice medeničnega dna. Ob izdihu stisnemo mišice medeničnega dna in stisk držimo približno pet sekund. Vzamemo si prav toliko premora in ponovno stisnemo ter ponovimo petkrat. Sledijo hitre vaje stiskanja, kjer stisk takoj popustimo in to ponovimo petkrat. Vaje izvajamo trikrat dnevno, lahko tudi vsak dan v tednu.
Zdravila za zdravljenje inkontinence bodo vstopila v igro takrat, ko prej omenjeni ukrepi ne bodo delovali. Edini razlog za njihovo takojšnjo uporabo je resnost inkontinence, za kar se bo odločil tudi zdravnik. Med zdravila za zdravljenje inkontinence spadajo betaagonisti in antholinergiki, ki zmanjšujejo težnjo po uriniranju in krčenje mišic mehurja.
Zdravljenje inkontinence lahko poteka tudi s kirurškimi posegi, ki se jih poslužujemo pri zelo zahtevni inkontinenci. Operativni posegi za zdravljenje inkontinence spadajo med manj intenzivne posege, kjer se postavi opora sečnici in mehurju.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com