Ko se začne Izraščanje zob: kaj je normalno in kaj starše pogosto prestraši

Izraščanje zob je razvojna faza, s katero se sreča vsak dojenček, izkušnja pa je od otroka do otroka zelo različna. Pri nekaterih gre skoraj neopazno, pri drugih pa prinese občutljive dlesni, več slinjenja, nemirne noči in potrebo po stalnem grizenju predmetov. Starše največkrat ne skrbi sam prihod prvega zoba, temveč vprašanje, kaj je pri izraščanju zob običajno in kdaj simptomi kažejo na nekaj drugega.

Kdaj se začne izraščanje zob

Izraščanje zob se najpogosteje začne okoli šestega meseca starosti, vendar so odstopanja povsem običajna. Nekateri dojenčki dobijo prvi zob že pred četrtim mesecem, drugi šele po prvem rojstnem dnevu. To samo po sebi še ne pomeni težave.

Prvi mlečni zobje so običajno spodnji srednji sekalci, nato sledijo zgornji srednji sekalci. Večina otrok ima do starosti med dvema in tremi leti vseh 20 mlečnih zob. Časovnica je okvirna, zato izraščanje zob ni tekmovanje in ni smiselno primerjati otroka z vrstniki.

Običajen vrstni red mlečnih zob

Najpogosteje se zobje pojavljajo v tem zaporedju:

• spodnja srednja sekalca,
• zgornja srednja sekalca,
• zgornja stranska sekalca,
• spodnja stranska sekalca,
• prvi kočniki,
• podočniki,
• drugi kočniki.

Če vrstni red nekoliko odstopa, je to pogosto še vedno v mejah normale. Bolj pomembno je, ali zobje napredujejo postopno in ali otrok sicer normalno raste ter se razvija.

Najpogostejši znaki, da poteka izraščanje zob

Izraščanje zob lahko povzroči lokalno nelagodje v dlesnih. Dlesni so lahko občutljive, rahlo pordele ali nekoliko otekle na mestu, kjer bo zob predrl površino. Otrok si pogosto daje roke in predmete v usta, močneje grize in se bolj slini.

Pogosti spremljevalni znaki so še razdražljivost, slabši spanec in potreba po bližini. Nekateri dojenčki imajo tudi rahlo povišano temperaturo, vendar ne visoke vročine. Prav tu se pojavi največ zmede, saj starši simptome, ki sodijo k okužbi, hitro pripišejo temu, da poteka izraščanje zob.

Najpogostejši običajni znaki so:
Občutljive dlesni: otrok ne dovoli dotika ust ali močneje grize.
Povečano slinjenje: slina lahko draži kožo okoli ust in lic.
Nemir in razdražljivost: posebej zvečer ali ponoči.
Slabši spanec: otrok se pogosteje prebuja.
Želja po žvečenju: pomaga mu pritisk na dlesni.

Izraščanje zob samo po sebi navadno ne povzroča hudih sistemskih težav. Če se pojavijo izrazita zaspanost, močna bolečina, dolgotrajen jok ali slab splošen videz otroka, je smiselno iskati drug vzrok.

Kaj izraščanje zob ne povzroča

To je del, ki ga je dobro poznati. Izraščanje zob ne velja za tipičen vzrok visoke vročine, driske, izpuščajev po telesu ali izrazitega nahoda. Če ima otrok temperaturo nad 38 °C, ponavljajočo drisko, bruhanje ali je videti bolan, ne gre vsega pripisati zobem.

Veliko dojenčkov je v obdobju, ko poteka izraščanje zob, hkrati tudi bolj izpostavljenih virusom, ker dajejo predmete v usta, raziskujejo okolico in izgubljajo del zaščite, ki so jo prejeli po materi. Zato se lahko zobje in okužba časovno prekrivajo, nista pa nujno povezana.

Kdaj je potreben stik z zdravnikom

Pri izraščanju zob opazujte predvsem splošno stanje otroka. Zdravniški posvet je smiseln, če:

• ima otrok vročino nad 38 °C,
• ima drisko, ki traja, ali ponavljajoče bruha,
• noče piti in kaže znake dehidracije,
• je nenavadno zaspan ali se težko pomiri,
• ima izpuščaj, ki ni omejen le na predel okoli ust,
• se vam zdi, da bolečina ni sorazmerna z običajnim izraščanjem zob.

Pri majhnih dojenčkih je previdnost vedno boljša izbira kot čakanje.

Kako otroku olajšati izraščanje zob

Pri blaženju težav so najučinkovitejši preprosti ukrepi. Osnovni cilj je, da zmanjšate pritisk in draženje dlesni, ne da bi pri tem uporabili neprimerna sredstva.

Hladen, čist grizalnik je pogosto najboljša prva pomoč. Hlad ublaži občutek pritiska, otrok pa si z grizenjem sam uravnava, koliko mu ustreza. Pomaga lahko tudi nežna masaža dlesni s čistim prstom.

Najbolj uporabni pristopi so:
Hladen grizalnik: ne zamrznjen, temveč le ohlajen.
Masaža dlesni: nežno in s čistimi rokami.
Čiščenje sline: da se koža okoli ust ne vname.
Več crkljanja: nelagodje je pogosto izrazitejše zvečer.
Po potrebi posvet s pediatrom: če razmišljate o zdravilih proti bolečini.

Izraščanje zob je lahko napornejše ponoči, ker je takrat manj zunanjih dražljajev in otrok nelagodje močneje zaznava. V takih obdobjih pomagata mirna rutina in potrpežljivost bolj kot stalno menjavanje pripomočkov.

Česa pri izraščanju zob ni dobro uporabljati

Ko je otrok nejevoljen in slabo spi, starši hitro posežejo po izdelkih, ki obljubljajo hitro olajšanje. Pri izraščanju zob to ni vedno dobra izbira. Posebej previdni bodite pri gelih za omrtvičenje dlesni in pri ogrlicah za izraščanje zob.

Geli z lokalnimi anestetiki niso prva izbira za dojenčke. Nekateri lahko povzročijo neželene učinke in niso primerni za rutinsko uporabo brez jasnega navodila zdravnika. Tudi jantarne ogrlice niso priporočljive, saj ne odpravljajo vzroka težav, hkrati pa predstavljajo tveganje za zadušitev ali strangulacijo.

Prav tako ni smiselno dlesni drgniti z alkoholom, sladkimi pripravki ali domačimi mešanicami. Pri izraščanju zob naj velja preprosto pravilo: manj eksperimentiranja, več varnosti.

Nega ust že ob prvem zobu

Izraščanje zob ni le razvojni mejnik, ampak tudi začetek redne ustne higiene. Takoj ko se pokaže prvi zob, se poveča tveganje za zobno gnilobo. Mlečni zobje niso “začasni” v smislu nepomembnosti. Potrebni so za grizenje, razvoj govora in pravilno ohranjanje prostora za stalne zobe.

Prve zobe čistite z mehko otroško zobno ščetko. Rutina naj bo kratka, nežna in vsakodnevna. Dlesni in zobe je dobro očistiti predvsem zvečer. Če otrok ponoči pogosto zaspi s stekleničko sladke tekočine, se tveganje za zgodnji karies močno poveča.

Navade, ki koristijo že od začetka

• po vsakem večernem hranjenju očistite prve zobe,
• uporabljajte mehko in majhno otroško ščetko,
• ne pomakajte dude v sladkor ali med,
• sladke pijače naj ne bodo del uspavanja,
• ob dvomih se zgodaj naročite na prvi pregled pri zobozdravniku.

Izraščanje zob je dober trenutek, da starši vzpostavijo rutino, ki bo pozneje samoumevna. Tako je manj upiranja in manj težav, ko otrok zraste.

Kaj pa, če zobje zamujajo

Če se izraščanje zob še ni začelo okoli prvega rojstnega dne, to še ne pomeni nujno motnje. Dednost ima pri tem veliko vlogo. Tudi pri sicer zdravem otroku se lahko prvi zob pokaže pozneje.

Pozornost je smiselna, če je zamik izrazit, če je prisotna še zamuda pri drugih razvojnih mejnikih ali če imate občutek, da se čeljust in dlesni ne razvijajo običajno. V takem primeru je primeren posvet s pediatrom ali otroškim zobozdravnikom.

Nekateri starši se ustrašijo tudi takrat, ko se zob ob izraščanju zob pojavi nekoliko postrani. Pri mlečnih zobeh manjša odstopanja niso redka. Pomembnejše je spremljanje skozi čas kot pa ocena po enem samem zobu.

Pogosta vprašanja staršev

Ali je izraščanje zob lahko boleče?

Da, lahko povzroči lokalno bolečino in pritisk v dlesnih, vendar običajno ne tako hudo, da bi otrok deloval resno bolan.

Ali več slinjenja pomeni, da bo zob vsak hip zunaj?

Ne nujno. Pri nekaterih dojenčkih se povečano slinjenje pojavi več tednov pred tem, ko zob dejansko izraste.

Koliko časa traja izraščanje zob?

Posamezen zob lahko povzroča težave nekaj dni pred izrastjo in še kratek čas po njej. Celotno obdobje izraščanja zob pa poteka postopno več mesecev oziroma let, dokler ne izraste vseh 20 mlečnih zob.

Ali je potreben obisk zobozdravnika že zelo zgodaj?

Da, zgodnje svetovanje je koristno. Starši dobijo navodila o negi, prehrani in preprečevanju kariesa, otrok pa se postopno navaja na pregled.

Izraščanje zob je naraven proces, vendar od staršev zahteva dobro presojo. Blago nelagodje, slinjenje in potreba po grizenju sodijo med običajne spremljevalce. Visoka vročina, driska in splošno slabo počutje pa zahtevajo širši pogled. Ko starši poznajo razliko med običajnim in opozorilnim, je to obdobje precej lažje obvladljivo.

Pripravil: J.P.

Vir: NHS, HealthyChildren.org, American Dental Association, Cleveland Clinic, Mayo Clinic, PubMed, ADA Commons, Pexels