Jantar, vse zanimivosti o cenjeni smoli
Jantar je fosilizirana smola, ki je stara več milijonov let. Veliko pozornosti je jantar prejel s filmom, v katerem je v kopico jantarja ujet komar, ki v sebi skriva DNK dinozavrov. Čeprav se v jantarju pogosto znajdejo mrčes in druge živali, dinozavrov še nekaj časa ne bo. V nadaljevanju prispevka izveste veliko zanimivosti o jantarju in s tem zaobjamemo prav vse nujne informacije, ki jih potrebujete o tej starodavni smoli.
Kako nastane jantar?
Ko drevo preluknjamo ali opraskamo, drevo sprosti lepljivo snov, imenovano smola, ki zapre poškodovano mesto. Sčasoma se bodo kemično stabilne vrste smol strdile in oblikovale lepo, prosojno različico jantarja, ki jo poznamo. Tako je jantar utrjena, stabilna smola starih dreves.
Od kod izvira jantar?
Prvotni vir jantarja je regija Baltskega morja, ki jo sestavljajo: Norveška, Danska, Švedska, Nemčija, Poljska, Latvija in Estonija. Vir jantarja je tu mogoče izslediti vse do prazgodovine, uporabljali pa so ga tudi naši predhodniki iz kamene dobe. Baltski jantar so našli celo v egipčanskih grobnicah iz leta 3200 pred našim štetjem. Večina jantarja v Baltskem morju (predvsem Estonija in Latvija) prihaja iz 25-40 metrov pod zemljo.
Kredni jantar je mogoče najti v Kaliforniji in na Poljskem (vzdolž severozahodne strani Gdanskega zaliva, Danziškega zaliva in baltske obale je vedno mogoče najti jantar), pa tudi v Sibiriji.
Terciarni jantar je mogoče najti v Kaliforniji (Simi Valley in okrožje Ventura), na Poljskem, Švedskem (nabirajo ga ob plažah na jugozahodu in na njenih baltskih otokih), Nemčiji (najdemo ga vzdolž severnega dela Nemčije, baltske obale in v notranjosti vzdolž reke Labe), Danske, vzdolž zahodne obale Jutlanda od Nemčije do Skagena v Litvi (Litva ima enega največjih muzejev jantarja na svetu). Latvija v Liepaji je šola uporabnih umetnosti, specializirana za umetniško uporabo jantarja, Estonija [estonska uporaba jantarja v keramiki sega v kameno dobo) Rusija (Kaliningrad dobavlja več kot dve tretjini svetovnega jantarja) in Nizozemska. Čeprav najstarejši jantar prihaja iz Baltika, so jantar našli tudi v Mehiki in Dominikanski republiki.
Kvartarni jantar je mogoče najti v Tanzaniji. Ta edinstveni jantar je starejši od kopalne smole, a mlajši od baltskega jantarja. Najden je tudi na obalah Madagaskarja, Aljaske (izvira iz cipres), Švedske, Nemčije in Poljske.
Bitja, ujeta v jantar
Veliko bitij je svoje življenje končalo popolnoma nedotaknjenih in to prav v jantarju. V jantarju so ohranjene žabe, kuščarji vrste Anolis in gekoni. Poleg teh so v jantarju našli tudi različne kačje kože, ptičje perje, dlake in kosti sesalcev ter različne rastlinske materiale. Več kot polovica reči, najdenih v jantarju, so muhe, pogoste pa so tudi mravlje, hrošče, molje, pajke, stonoge, termite, komarje, čebele, ščurke, kobilice in bolhe. Več kot zanimivo pa je, kako fin oziroma čist je baltski jantar iz Estonije. Ta bo imel le en »umazan« del na vsakih tisoč najdenih kosov. Eden bolj vznemirljivih vključkov je bilo odkritje, za kar znanstveniki pravijo, da bi lahko bilo »pero« dinozavra teropoda.
Dinozavri ujeti v jantar? Je to mogoče?
Že v prejšnjem odstavku smo malo namignili k vlogi jantarja v genetiki. Kljub uspehu filmske franšize Jurski park, v kateri znanstveniki obudijo dinozavre iz DNK, ujete v jantar, pravim znanstvenikom (še) ni uspelo izvleči delujoče DNK iz žuželk, ujetih v jantar, čeprav poskusa niso opustili. Poročila iz zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja o 120 milijonov let stari DNK žuželk so bila temeljito ovržena. Izkazalo se je, da ima razpolovna doba DNK 521 let. To pomeni, da se bo v 521 letih pretrgala polovica vezi med nukleotidi v vzorcu DNK. Tako poo nadaljnjih 521 letih bi polovica preostalih obveznic izginila in tako naprej. Žal za zdaj dinozavrov še ne bo.
Jantar ima pomembno vlogo v biologiji
Zaradi edinstvenega načina, kako jantar ujame in ohranja žuželke in živali v sebi, so te najdbe pomagale paleontologom pri rekonstruiranju življenja na zemlji v njegovih zgodnjih letih, zaradi jantarja pa je bilo ugotovljenih že več kot 1000 izumrlih vrst žuželk.
Najstarejši jantar na svetu
Velika večina jantarja je mlajšega od 90 milijonov let, vendar obstajajo primeri, ki so mnogo starejši. Leta 2009 so raziskovalci v rudniku premoga v Illinoisu odkrili 320 milijonov let star kos jantarja, ki je bil nepričakovano zelo podoben sodobnejšim smolam. To odkritje je popolnoma preobrnilo celotno zgodnjo evolucijsko zgodovino rastlin in pokazalo, da so smole veliko starejše, kot se je sprva mislilo. Najstarejše živali, ki so jih našli ujete v jantarju, izvirajo iz triasa, približno 90 milijonov let kasneje. Čeprav so te pršice, ki so ohranjene v jantarju, stare 230 milijonov let, so presenetljivo podobne današnjim žolčnim pršicam.
Jantar ni le zlato rumen
Najpogosteje občudovane barve jantarja so v razponu od rumene do oranžne in zlate. Kljub temu je bil do danes katalogiziran v kar 300 barvah, ki se nagibajo celo k zeleni ali modri. Take barve lahko nastane zaradi delčkov rastlinskega materiala.
Prvi ljudje in jantar
Jantar, star približno 11 tisoč let je bil med drugim najden na več arheoloških najdiščih v Angliji. Bil je poliran in izrezljan za izdelavo nakita ali okraskov. Če preskočimo nekaj desetletij, so jantar za izdelavo laka že leta 250 pr. n. št., jantar v prahu pa so uporabljali za kadila. Vse od takrat pa je jantar dokaj tesno povezan s človeštvom, hitro pa so začeli nastajati tudi ponaredki.
Jantar je lahko tudi ponarejen
Jantar radi ponarejajo iz umetnih mas ali pa le te uporabijo za izboljšanje oziroma bolje rečeno redčenje pravega. Zelo zaželen je v današnjih časih prozoren jantar, ki ga lahko dobimo s kuhanjem. Pri tem se odstrani vse plinaste in tekočinske dodatke, prepoznamo pa ga po okroglih ploščatih koščkih, ki so vidne tudi s prostim očesom. In kako prepoznati pravi jantar?
Če je jantar ponarejen, je to dokaj zlahka ugotoviti. S pomočjo vroče igle lahko to uvidimo tudi sami. Ko se dotaknemo jantarja, ta odda vonj kadila. Če pa se dotaknemo ponarejenega jantarja, bo oddal vonj plastike. Prav tako lahko to preverimo v raztopini soli, kjer bo ponaredek potonil, pravi jantar pa bo plaval na površju.
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com
