Je 11. februar le še en praznik, ki ne prinaša sprememb?
11. februar je eden tistih dni, ki se, čeprav na prvi pogled morda ne zgleda kot nekaj posebnega, skriva za sabo kopico zanimivih, pogosto tudi izzivalnih dogodkov. In prav to je lepota teh običajnih dni, ki se na koncu zdijo vse prej kot navadni. Ko se ozremo na današnji datum, si lahko postavimo vprašanje – kaj vse nam pravzaprav pomeni ta dan? Ali nam zgolj dopušča pogled v preteklost, ki se zdi oddaljena, ali je morda trenutek, da se vprašamo, kako se odzivamo na današnje izzive? Oglejmo si ključne trenutke, ki so ta dan pustili svoj pečat na svetu – in tudi v Sloveniji.
Stanko Bloudek: Nekoč slovenski junak, danes le še del zgodovine?
Začnimo z enim od največjih slovenskih športnih pionirjev – Stankom Bloudkom. Ob praznovanju njegovega rojstnega dne, 11. februarja 1890 v Idriji, se zagotovo vsi spomnimo njegovih dosežkov. Tudi tisti, ki se niti ne spomnijo točno, kaj je Bloudek sploh storil, si ga lahko povežejo s smučarskimi skakalnicami. Toda kaj pomeni Bloudek v današnjem času? Ali je njegov vpliv na slovenski šport, arhitekturo in inženirstvo še vedno živ, ali pa se je preprosto izgubil v poplavi novodobnih medijev in vplivov iz tujine? Sodobne skakalnice, ki so postale svetovno prepoznavne, so odraz njegovega dela, toda večina ljudi danes najbrž ne pomisli na ime tega pionirja, ko se usede na smučarske naprave v Planici ali drugje. Je mogoče, da smo v svoji zasičenosti z novimi obrazami, športnimi zvezdami in globalizacijo pozabili, kdo so bili resnični graditelji teh zmagovitih poti? Morda bi bilo dobro, da se vsaj ob praznovanju Bloudkovega dne spomnimo, koliko dolgujemo ljudem, ki so Slovenijo postavili na zemljevid še dolgo pred tem, ko je postala “smučarska velesila.”
Svetovni dan bolnikov: Zakaj ga spregledamo?
Na 11. februar pa se spomnimo tudi svetovnega dneva bolnikov, praznika, ki je bil ustanovljen leta 1993 s strani papeža Janeza Pavla II. No, morda praznik ni povsem pravi izraz – kajti ali lahko trdimo, da resnično praznujemo ta dan? Ali pa gre zgolj za spominski trenutek, ko si vseeno obrišemo solze in si priznamo, da bi lahko naredili več za tiste, ki trpijo, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi pomanjkanja osnovnih zdravstvenih potrebščin? Sodobni svet, kjer napredna medicina, raziskave in tehnologija postajajo vse bolj dostopni, ima vendarle številne pomanjkljivosti, ki jih pogosto spregledamo. In če smo že tako napredni, zakaj potem še vedno obstajajo številni posamezniki, ki zaradi pomanjkanja denarja, dostopa do zdravljenja ali zgolj zaradi nebrzdanih birokratskih ovir ne dobijo ustrezne pomoči?
Da, na današnji dan si bomo verjetno spomnili, da bolniki niso le številke in statistike, ampak ljudje z zgodbami, družinami in neizmernimi potrebami. Kljub temu pa bi bilo dobro, da se vprašamo, koliko resničnega vpliva imajo praznovanja takšnih dni na konkretne spremembe v zdravstvu in družbenih sistemih. Praznik ali pa le enkratna priložnost za občutek dobrodelnosti – morda bi lahko poiskali bolj trajnostne rešitve za težave, s katerimi se soočajo milijoni ljudi po svetu.
Svetovni dan žena in deklet v znanosti: Enakopravnost ali le še en “lep” dan v koledarju?
Nato pa imamo še en praznik – svetovni dan žena in deklet v znanosti. Morda se sliši kot zelo napreden korak proti enakopravnosti in vključevanju žensk v znanstvene sfere, toda ali je ta dan res zgolj simbol, ali pa dejansko odpira vrata za tiste, ki si želijo slediti znanstveni poti? Razumemo, da je za veliko žensk v znanosti, ki se borijo proti stereotipom, diskriminaciji in podcenjevanju, ta dan morda opomnik, da niso pozabljene – vendar, kaj pa v praksi? Ali je ta dan le lep in prijeten trenutek v koledarju, ko vemo, da se tovrstni problemi pojavljajo vsak dan, ali pa je resno orodje za spodbuditev sprememb? In kako se lotiti pravega napredka, ko se soočamo z institucionalnimi ovirami, ki se morda zdijo pretežke za premagati? Kljub številnim prizadevanjem, so ženske v znanosti še vedno precej podzastopane, in včasih se zdi, da so prazniki, kot je ta, le poskus zakrivanja dejanske pomanjkljivosti, ki jo imamo pri zagotavljanju enakih možnosti.
Zgodovinski dogodki: Vse se vrti v krogu
Nekateri pomembni dogodki tega dne so seveda prisotni v vsakem zgodovinskem učbeniku, vendar je prav zanimivo opazovati, kako se zgodovina ponavlja – včasih tudi na nekoliko nepričakovane načine. Tako, 11. februarja leta 1990, je bil Nelson Mandela po 27 letih zapora izpuščen iz ječe, kar je pomenilo pomemben korak v boji proti apartheidu. Verjetno ni treba poudarjati, kako prelomna je bila ta odločitev, ampak vprašajmo se – ali ni to zgolj potrditev, da smo ljudje pogosto pripravljeni ignorirati osnovne človekove pravice, dokler so situacije tako ekstremne, da jih prepoznamo? In če že govorimo o tovrstnih pomembnih trenutkih, koliko takšnih “Mandela trenutkov” potrebujemo, preden bomo spoznali, da moramo resnično ukrepati že ob najmanjšem sumu neenakopravnosti in zatiranja?
Praznik ali trenutek resnice?
Torej, kaj nam pomeni ta 11. februar? Ali smo zares pripravljeni sprejeti izzive, ki jih prinaša svetovni dan bolnikov, dan žena v znanosti in spomin na svetovne junake? Praznovanje teh dni je vse prevečkrat le zgolj opomnik na težave, ki se jih pogosto ne zavedamo do trenutka, ko so neposredno pred nami. In kot vedno, se ob teh praznikih sprašujemo – je to le priložnost za lepih besedah, ali pa bi morali resnično, vendar resnično, ukrepati?
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
