Jesenski reset doma: preverite vlago, prezračevanje in plesen – preden udari mraz
Ko se temperature znižajo in se ogrevalna sezona začne, večina domov doživi svojevrsten “jesenski šok”. Ogrevanje, manj prezračevanja in vlažen zrak hitro ustvarijo pogoje za nastanek plesni ter slabšo kakovost zraka v zaprtih prostorih. Prav zato je oktober idealen čas za tako imenovani jesenski reset doma – temeljit pregled bivalnega okolja, ki lahko prepreči večje težave v zimskih mesecih.
Vlaga – tihi sovražnik zdravja in pohištva
Vlaga v prostoru je pogostejša, kot si mislimo. Pojavlja se v hladnejših delih stanovanja, ob zunanjih stenah, v kotih, za omarami ali ob oknih, kjer kroženje zraka ni zadostno. Ko se toplota v prostoru sreča z mrzlimi površinami, nastane kondenz, kar sčasoma vodi do pojava plesni. Idealna relativna vlažnost zraka se giblje med 40 in 60 odstotki, kar omogoča prijetno bivalno okolje in preprečuje razvoj mikroorganizmov.
Če vlaga preseže to mejo, se v prostoru hitro razmnožijo plesni, pršice in bakterije, ki lahko povzročajo alergije, težave z dihali in slabšo kakovost spanca. Tudi materiali v stanovanju trpijo, leseno pohištvo in parket se začnejo raztezati, barva na stenah pa lahko začne odstopati. Za preprečevanje težav je priporočljivo redno merjenje z vlagomerom, še posebej v spalnicah in kopalnicah. Če opazite previsoke vrednosti, je smiselna uporaba razvlaževalca zraka ali pa preprostejše rešitve, kot so naravni vpojniki vlage.
Poleg tega je pametno razmisliti o izboljšavi toplotne izolacije in pravilni postavitvi pohištva, omare naj bodo odmaknjene vsaj 5–10 cm od zunanjih sten, da zrak lahko kroži.
Prezračevanje – več kot le odpiranje oken
Ko pride jesen, marsikdo zaradi varčevanja z energijo omeji prezračevanje, a to je ena največjih napak. Zrak v zaprtih prostorih se hitro nasiči z vlago, vonjavami in mikrodelci, kar vodi v nezdravo bivalno okolje. Priporočljivo je večkrat na dan kratko, a učinkovito prezračevanje, to pomeni, da za 3–5 minut popolnoma odprete okna in ustvarite prepih. S tem se zrak v prostoru popolnoma zamenja, toplota v stenah in pohištvu pa ostane.
Še posebej pomembno je prezračevanje po tuširanju, kuhanju ali sušenju perila v zaprtih prostorih, saj se takrat količina vlage močno poveča. Če imate v kopalnici ali kuhinji prezračevalne rešetke, jih redno čistite in preverite, ali ventilator deluje pravilno. Zanemarjeni filtri in zamašene reže namreč zmanjšajo učinkovitost in povzročijo vračanje vlažnega zraka v prostor.
Pri novogradnjah ali dobro izoliranih stanovanjih, kjer je kroženje zraka še posebej omejeno, se priporoča razmislek o mehanskem prezračevalnem sistemu z rekuperacijo toplote. Tak sistem omogoča svež zrak skozi vse leto brez večjih toplotnih izgub, kar pomeni tudi nižje stroške ogrevanja in boljše počutje.
Plesen – opozorilni znak za ukrepanje
Ko se plesen pojavi, je to znak, da je v prostoru že dalj časa prisotna nepravilna kombinacija vlage, toplote in slabega prezračevanja. Najpogosteje jo opazimo v vogalih, za zavesami, omarami ali ob oknih, kjer se topel zrak srečuje z mrzlo površino in nastane kondenz. Plesen ni le estetska težava – lahko resno vpliva na zdravje dihal, povzroča alergijske reakcije, glavobole in utrujenost, predvsem pri otrocih in starejših.
Odstranjevanje vidne plesni z domačimi sredstvi, kot sta kis ali soda bikarbona, je lahko začasna rešitev, vendar ne odpravlja vzroka. Dolgotrajnejše rešitve zahtevajo zmanjšanje vlage, izboljšanje zračenja in popravilo morebitnih toplotnih mostov. Pri večjih težavah ali ponavljajočem se pojavu plesni se priporoča posvet s strokovnjakom za gradbeno fiziko, ki lahko s termo kamero ali meritvami odkrije, kje točno nastaja kondenz.
Pomembno je tudi, da po sanaciji prostora plesen preprečimo ponovni pojav, z rednim prezračevanjem, uporabo razvlaževalcev in pravilnim ogrevanjem prostorov. Manj vlage v zraku pomeni tudi nižjo porabo energije, saj se suh zrak hitreje segreje, kar je še en dodaten razlog, da ukrepate pravočasno.
Redno prezračevanje, spremljanje vlažnosti in hitro ukrepanje ob znakih plesni lahko pozimi bistveno izboljšajo kakovost bivanja. Poleg bolj zdravega zraka boste preprečili škodo na stenah, pohištvu in oblačilih, ter prihranili pri ogrevanju, saj suh zrak hitreje sprejema toploto.
Pripravil: J.P.
Vir: European Environment Agency, WHO , Energy Saving Trust, NCHH, Pexels, Freepik.
