Kje je ogrevanje najcenejše in kje Slovenci plačamo dvakrat več? Številke so presenetljive
Za številna gospodinjstva se je z začetkom ogrevalne sezone znova odprlo vprašanje stroškov, ki bodo letos, glede na dostopne podatke, precej različni po slovenskih mestih. Čeprav država večjih posegov na trgu energentov zaenkrat ne načrtuje, se razlike med cenami toplote in praksami pri obnovi omrežij med občinami samo še povečujejo.
Kje je ogrevanje najcenejše in kje najdražje?
Po podatkih Agencije za energijo povprečna cena toplote v Sloveniji trenutno znaša 148,51 evra na megavatno uro, kar je 5,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. A pogled po posameznih krajih razkrije presenetljive razlike. Velenje ima najnižjo ceno daljinskega ogrevanja med večjimi sistemi, saj tam gospodinjstva plačujejo 125,48 evra na megavatno uro. Povsem drugačna pa je slika na Ravnah na Koroškem, kjer povprečni strošek dosega 268,65 evra na megavatno uro. Visoki zneski so močno razburili prebivalce, župan Tomaž Rožen pa je pojasnil, da občina o cenah ne odloča, kljub temu pa je Petrol Energetiko pozvala k znižanju tarif, saj je cena zemeljskega plina na trgu trenutno ugodnejša kot v preteklosti.
Ljubljana dražja, Maribor ostaja pri starih cenah
V Energetiki Ljubljana so z oktobrom zvišali ceno toplote za 9,4 odstotka. To pomeni, da se bo letni strošek ogrevanja dvosobnega stanovanja povečal za približno 57 evrov. Direktor Samo Lozej poudarja, da dvig ni bil priljubljen, a nujen, saj prejšnja cena ni pokrivala vseh stroškov. V Mariboru se sezona ogrevanja začenja brez podražitev, končne cene pa bodo znane šele po določitvi referenčne cene električne energije. Lani so mariborska gospodinjstva ogrevanje plačevala po ceni 97,59 evra na megavatno uro brez DDV, letos pa večjih sprememb vsaj za zdaj ni pričakovati.
Stabilne cene, a različna poraba
Lesna goriva ostajajo najpogostejši način ogrevanja v številnih slovenskih gospodinjstvih. Po ocenah Gozdarskega inštituta Slovenije se z drvmi, peleti ali sekanci ogreva med 30 in 40 odstotkov vseh gospodinjstev. Cene so v primerjavi s preteklim letom stabilne. Peleti v 15-kilogramskih vrečah povprečno stanejo okoli 326 evrov za tono, suha drva pa okrog 237 evrov za tono. Strokovnjaki opozarjajo, da večjih sezonskih skokov v cenah letos ni pričakovati, če pa bodo nizke temperature dolgotrajne, lahko povpraševanje v drugi polovici zime nekoliko dvigne cene. Najbolje se je oskrbeti z lesom ob koncu kurilne sezone, ko je ponudba večja, tveganje pa manjše.
Razlike nastajajo tudi zaradi različnih praks pri obnovi omrežij
Velik del cenovnih razlik izhaja iz različnih praks energetskih podjetij pri obnovi toplovodnih omrežij. Nekateri izvajalci se odločajo za zamenjavo celotnih cevovodov s sodobnimi predizoliranimi cevmi, medtem ko drugi nadgrajujejo stare cevi le z novo izolacijo. V Velenju so se na posameznih odsekih odločili za površinsko obnovo obstoječih cevi, kar je sprožilo kritiko Ljudske iniciative Velenje in Zavoda Solidar. Opozarjajo, da tak pristop dolgoročno ni optimalen, saj se stare cevi, čeprav obnovljene, hitreje obrabijo. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja trdi, da gre za povsem običajno prakso, ki naj bi bila cenejša in celo učinkovitejša od popolne zamenjave. Izpostavlja, da je nova izolacija lahko kakovostnejša od tovarniško vgrajene predizolacije in da je življenjska doba obnovljenih cevi primerljiva z novimi.
V Ljubljani opozarjajo, da je obnova starega cevovoda z zamenjavo izolacije in dodatnim prilagajanjem v resnici dražja, zato slepo zaupanje v takšno prakso ni utemeljeno. Maribor skoraj izključno uporablja predizolirane cevi, medtem ko se Celje odloča za kombiniran pristop, pri čemer staro jeklo ohranjajo samo tam, kjer je v dobrem stanju.
Kdo plača najmanj in kdo največ? Številke razkrivajo realnost
Razlike med cenami ogrevanja so vse prej kot zanemarljive. Gospodinjstva v Velenju plačujejo najmanj, v Ravnah največ. Ljubljančani se že srečujejo z dvigi cen, Mariborčani pa še čakajo na končne odločitve o tarifah. Uporabniki kurilnega olja, ki ga uporablja približno 12 odstotkov gospodinjstev, so še vedno med najbolj obremenjenimi, saj liter olja stane 1,091 evra, kar za poln 1.000-litrski rezervoar pomeni več kot 1.090 evrov.
Kaj lahko gospodinjstva storijo?
Najcenejše ogrevanje po navadi temelji na kombinaciji pravilne izbire energenta, dobro delujoče kurilne naprave in pravočasnega nakupa energentov. Pri kurjenju z lesom je ključno, da se uporablja suh les z vlažnostjo pod 20 odstotkov. V peči ne sodijo lesene embalaže, ostanki pohištva, iverke, plastika, tekstil ali drugi gospodinjski odpadki, saj ti materiali povečujejo emisije in lahko poškodujejo napravo. Strokovnjaki priporočajo tudi redno čiščenje dimnikov ter namestitev detektorja ogljikovega monoksida v gospodinjstvih, ki uporabljajo plin ali trda goriva.
Napisal: K. J.
Vir: Dnevnik, Facebook
