Kompostiranje na vrtu
Pri obdelavi vrta dobimo veliko stranskih odpadkov, kot so na primer pokošena trava, odvečne veje in listje. Temu lahko dodamo še organske kuhinjske odpadke in že smo pripravljeni na kompostiranje. V današnjem članku bomo pisali o tem, kako se tega opravka pravilno lotiti.
Kompostiranje nam zagotovi domač kompost, ki je brez dvoma najboljše naravno organsko gnojilo, nastane pa s pomočjo mikroorganizmov, kot so bakterije in glive, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na deževnike. Kompostiranje – razkroj organskih snovi na kompostnem kupu – nikakor ni gnitje, ampak se pravilno imenuje trohnenje. Zato na kompostniku, ki je pravilno vzdrževan, ne bo nobenih muh ali smradu.
Kompostiranje
Kompostiranje: osnovna pravila
Za kompostiranje seveda nikakor ni primeren kar vsak stranski produkt, ki nastane na vrtu, ali kar vsak organski odpadek iz kuhinje. Na kompost lahko tako odlagate organske odpadke iz vrta (listje, cvetje, trava, veje, zdravi ostanki rastlin, uporabljena zemlja iz korit in lončkov, pepel, ki nastane pri gorenju drv, …) Na kompost lahko dodate tudi nekatere organske odpadke iz gospodinjstva, sem sodijo sadni ter zelenjavni odpadki, čajni filtri, papirnate brisače, jajčne lupine, kavna usedlina in podobno.
Za kompostiranje niso primerni odpadki, ki se ne bodo razgradili v okolju. Prav tako niso primerni odpadki, ki bodo poslabšali kakovost komposta ali pa vsebujejo nevarne snovi. S tem mislimo na plastiko, kovine, steklo, keramiko, maščobe, vsebino vrečk sesalcev, tekstil, žagovino obdelanega lesa, zdravila in tako naprej. Pa tudi nekateri biološki odpadki niso primerni, sem sodijo na primer meso, kosti, ribe, mlečni izdelki, limonine ali pomarančne lupine. Slednji bodo namreč v goste povabili različne glodalce in žuželke.
Kompostiranje naj poteka tako, da različne organske odpadke na kompost polagate izmenično. Svetujemo vam, da skupaj ne naložite predebele plasti trave ali kuhinjskih odpadkov. Pri travi pazite tudi na to, da je vsaj nekoliko posušena. Svežemu kompostu za hitrejšo razgradnjo dodajte še zemljo iz starejšega komposta, saj je le-ta bogata s koristnimi mikroorganizmi. Seveda ne pozabite dodati tudi sodobnih organskih gnojil. Poskrbite tudi za dobro prezračenost. To storite tako, da na kompost dodate še narezane veje ali slamo. V poletnih dnevih je potrebno kompost občasno tudi zaliti. Kako ugotoviti, ali je kompost dovolj vlažen? Vlažnost je ustrezna takrat, ko ob tem, ko kompost stisnete, iz njega ne priteče voda, ampak kompost ostane skupaj kot stisnjena zemlja. Ne pozabite tudi na redno obračanje komposta, to storite enkrat na mesec.
Omenili smo že, da je kompostiranje trohnenje. Če bo namesto trohnjenja prišlo do gnitja, kar se lahko zgodi v primeru, da je zračenja premalo, vode pa preveč, bo iz kompostnika zavel zelo neprijeten vonj.
Kompostiranje organskih odpadkov iz kuhinje naj poteka tako, da ima vaš kompostnik tudi pokrov, ki bo radovednim in lačnim živalim preprečil dostop do komposta. Obenem bo pokrov preprečil tudi to, da bi se ob nalivih kompost preveč napil vode.
Kompostiranje
Kam postaviti kompostnik za kompostiranje?
Kompostnik za kompostiranje je lahko iz različnih materialov. Tako je lahko na primer lesen, betonski, iz žice ali plastičen, postavite pa ga nekam na rob vrta. Ta prostor naj bo hkrati dovolj blizu zelenici in vrtu, tako da boste nanj lahko hitro prenesli ves odvečen material z vrta. Priporočamo vam, da poskrbite tudi za to, da bo kompostnik stal na dobro odcednem mestu, tako da se v njem ne bo zadrževala voda, ki bi povzročala gnitje. Spodnjo plast kompostnika utrdite z 10 cm glinaste zemlje. Spodnja plast kompostnika mora biti v stiku z zemljo, saj lahko le tako omogočite, da bodo mikroorganizmi in črvi prosto prehajali. Na tak način se bo kompostnik tudi dobro odcejeval.
Kompostnik za kompostiranje postavimo v polsenčno ali senčno lego, na ta način ga sonce ne bo moglo izsušiti ali pregreti. Zapomnite si naslednje: snov v kompostniku potrebuje za uspešno razkrajanje tako primerno vlago kot tudi toploto in zračnost. Zato naj bodo med stranicami kompostnika odprtine, skozi katere bo lahko krožil zrak. V nasprotnem primeru, to je ob pomanjkanju kisika, bo snov v kompostniku pričela gniti in ne bo trohnela. Z zračenjem boste poskrbeli tudi za to, da iz kompostnika ne bo smrdelo.
Kdaj je snov iz kompostnika primerna za uporabo?
Kompostiranje zahteva kar 6 do 12 mesecev, saj se v tem času prav vsi odpadki spremenijo v prst, ki je po videzu rahlo podobna gozdni prsti. Na to, da je zemlja primerna za uporabo, vas opozorijo tudi deževniki, ki se po končani razgradnji organskih odpadkov umaknejo iz komposta. Kompost takrat presejete čez sito in dele, ki še niso razpadli, vrnete nazaj v kompostnik. Kompost oziroma pridobljeno zemljo pa razporediti po gredicah, in sicer po površini.
Kompost za kompostiranje je torej zrel takrat, ko ne ločite več med odpadki, kompost pa ima vonj po zemlji. Zrelost komposta lahko preverite tudi s pomočjo vrtne kreše. Kreša je zelo občutljiva rastlina, zato bo zrelost komposta še kako vplivala na njeno rast in izgled. Če je kompost dovolj zrel, bodo semena vrtne kreše vzklila v 3 dneh, v sedmih pa bo kreša že ozelenela in pognala korenine. V primeru, da kompost še ni dovolj zrel, pa bodo vzklile le nekatere rastline in še te bodo zelo slabotne.
Poglavitne zahteve za kompostnik in kompostiranje:
Kompostiranje
- Dostop do kompostnega kupa mora biti omogočen vsaj z ene strani.
- V kompostniku mora biti zagotovljeno dobro prezračevanje.
- Kompostnik mora biti zaščiten pred direktnim soncem, snegom in dežjem.
- Kompostnik mora imeti odprto dno za lažji dostop mikroorganizmov in deževnikov ter za dobro drenažo.
- Velikost kompostnika za kompostiranje naj ne bo manjša od 1 kubičnega metra, saj se bo le tako v kupu ohranila toplota, ki bo pospešila razkroj.
Predlagamo vam, da si priskrbite 2 kompostnika. V prvem med letom zbirate odpadke, v drugem pa jeseni začnete s kompostiranjem.
Veselo kompostiranje želimo!
Pripravila: Monika M.
