Kostanj – prava jesenska poslastica
Jesen je obdobje, ki se ga tisti, ki obožujejo kostanj, zagotovo nadvse veselijo. Kako tudi ne, saj je nabiranje kostanja po gozdovih res prijetno in sproščujoče opravilo, ki razveseljuje tako staro kot mlado. In kaj je še lepšega, kot to, da se ob hladnih jesenskih večerih zbere vsa družina ali prijatelji, ki se masti s pečenim ali kuhanim kostanjem?
Kostanj je pravi jesenski plod drevesa kostanja, ki izvira iz Evrope in male Azije. Poznamo ga več vrst, pri nas je najpogostejši pravi kostanj (Castanea sativa). Kot zanimivost naj napišemo, da je bil včasih v višavskih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. Tudi v Sloveniji je bil svoj čas, ko še nismo poznali krompirja, glavni vir prehrane. Zato so mu pravili tudi kruh revežev.
Pri nas je največ kostanja prav na Primorskem, v Beli krajini ter jugovzhodnem delu Slovenije, čeprav raste povsod, razen na Koroškem. Ste vedeli, da nam eno samo kostanjevo drevo lahko postreže s kar od 100 do 20 kg plodov?
Nabiranje in shranjevanje kostanja
Kostanj
Sezona kostanja se prične v oktobru. Omenili smo že, da je to zelo prijetno opravilo ter odlična rekreacije. Pazite se le ostrih bodic ježic, v katerih se skrivajo plodovi. Pri nabiranju kostanja bodite pozorni na to, da bodo plodovi dovolj veliki in težki, njihova lupina pa brez drobnih črnih luknjic.
Kostanj, ki ste ga nabrali, lahko hranite kar v hladilniku za kakšen teden ali dva.
- Če v tem času nimate namena porabiti vsega, vam predlagamo, da ga spečete in takšnega potem zamrznete.
- Zamrznete lahko tudi sveže plodove, vendar jim pred tem na spodnji, ravni strani naredite križ, nato jih spakirajte v vreče za zamrzovanje.
- Še ena možnost: kostanj lahko skuhate, pretlačite in mu dodate malo mleka, da nastane pire. Pire lahko prav tako zamrznete.
Nenazadnje pa lahko kostanj tudi posušite in pripravite kostanjevo moko. To storite tako, da surove kostanjeve plodove najprej olupite in dobro posušite, nato pa jih zmeljete v mlinčku za žita. Iz kostanjeve moke lahko pripravite različne čudovite jedi, vse od kostanjeve polente pa do žgancev in peciva.
Kaj vse vsebuje kostanj?
Glavna sestavina svežega kostanja so seveda ogljikovi hidrati, predvsem škrob. Enostavnih sladkorjev je v tem živilu zelo malo. Vsebuje tudi nekaj beljakovin in do 2 odstotka maščob. Bogat je z vitamini, med katerimi naj omenimo vitamine C, B1, B2, B3, B5, B6 in B9. Pohvali se lahko tudi z minerali, in sicer s kalijem, fosforjem, manganom, železom, cinkom ter selenom. Je pomemben vir prehranskih vlaknin, ki poskrbijo za dobro in zdravo prebavo. 100 gramov pečenega kostanja ima približno 250 kalorij, medtem ko ima enaka količina kuhanega kostanja le 170
kalorij. Zaradi svoje sestave in visoke prehranske vrednosti je primeren tako za otroke, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom.
Kako uživamo kostanj?
Omenili smo že, da ga lahko uživamo kot plod ali v obliki kostanjeve moke. Jemo ga lahko tudi surovega (ima ne
Kostanj
koliko trpek okus), seveda ga moramo pred tem olupiti. Najbolj pogosto ga uživamo v pečeni ali kuhani obliki ter kot dodatek drugim jedem (kolači, torte, palačinke, omake, …)..
V Sloveniji imamo najraje pečen kostanj. Pečejo ga ulični prodajalci v okroglih pečeh, lahko pa si ga pripravimo tudi sami doma, kjer ga spečemo v žerjavici ali v posebni ponvi. Vsekakor je potrebno paziti, da ga ne pečemo predolgo, saj bo drugače pooglenel. Pred pečenjem mu v lupino zarežemo križec, drugače lahko kostanj tudi raznese. Peka naj traja približno 20 minut, nato kostanj zavijemo v časopisni papir in ga še vročega postrežemo.
Kostanj lahko seveda še skuhamo. To storimo v posodi, v katero smo nalili vodo, ki smo jo po želji sladkali ali solili. Kuhamo ga priblično 40 minut, nato ga še vročega postrežemo.
Kostanj in njegovi blagodejni učinki
Zdravilno moč kostanja so poznali že daleč daleč nazaj, saj so najstarejši kostanji v okolici vulkana Etna stari čez 1000 let. Kostanj je izjemno zdrav in hranilen, zato si ga le privoščite!
- Kostanj krepi imunski sistem. Je namreč bogat z vitaminom C, ki poskrbi za močnejši imunski sistem. Varuje nas pred zoprnimi virusi, ki povzročajo različna obolenja dihal.
- Kostanj je bogat z antioksidanti, ki preprečujejo delovanje prostih radikalov ter s tem prezgodnje staranje telesa.
- Preprečuje napade lakote, saj vsebuje veliko prehranskih vlaknin, zaradi katerih hrana skozi prebavila potuje počasneje ter daje občutek sitosti. Poleg tega poskrbi tudi za enakomeren nivo sladkorja v telesu.
- Kostanj ima svojo vlogo tudi pri ohranjanju zdravja srca, saj se ponaša s številnimi esencialnimi maščobnimi kislinami. Vsebuje precej linolne kisline, ki poskrbi za zdravo srce in tudi pravilen razvoj možganov pri dojenčkih.
- Kostanj je prava zakladnica vitamina B. S tem pomaga tudi do bolj zdravih in sijočih las ter nohtov, pripomore še k stabilnemu živčnemu sistemu in zdravi prebavi.
Plodovi ostanja zdravijo tudi krčne žile ter ublažijo drisko. Zelo uporabno je prav kostanjevo listje, ki ga uporabljajo predvsem v zdravilstvu za lajšanje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno listje je namreč kos revmi, bronhitisu, artritisu, oslovskemu kašlju ter astmi. Priporočamo vam tudi uživanje kostanjevega medu, saj pomaga pri težavah z dihali, deluje protistresno in antidepresivno, poleg tega pa tudi učinkovito pomirja.
Slasten recept: kostanjeva marmelada
Kostanj
Sestavine:
- kostanj
- voda
- vanilija
- sladkor
- rum
Postopek priprave:
- Najprej skuhajte kostanj ter ga olupite in stisnite ali zmeljite.
- Nato zmešajte kostanj, sladkor in vodo. Vode naj bo za 20 % mase kostanja, sladkorja pa za 90 % mase kostanja.
- Med kuhanjem stalno mešajte, dokler ne dobite želene gostote.
- Maso prelijte v suhe, prekuhane kozarce.
- Na koncu dodajte v kozarce še za prst ruma.
Pripravila: Monika M.
