Radi jeste kostanj? Je res tako zdrav, kot pravijo? Teh 5 stvari morate vedeti

Jesen je čas kostanja, ki ga mnogi obožujejo zaradi njegovega sladkastega okusa in prijetnega vonja. Toda ta priljubljena jesenska poslastica ni le okusna, temveč vsebuje tudi številna hranila, ki jih naše telo potrebuje. Koristi lahko prebavi, prispeva k zdravju srca in zagotavlja energijo.

1. Kostanj pomaga pri prebavi

Ko se začne sezona kostanja, marsikje zadiši po sveže pečenih plodovih. Nekateri jih pripravljajo na domačem štedilniku, drugi prisegajo na kostanj iz pečice ali kuhan v loncu. Čeprav ga večina uživa predvsem zaradi okusa, je kostanj po svoji hranilni sestavi precej drugačen od orehov, lešnikov in drugih oreščkov.

Ena od prednosti kostanja je vsebnost prehranskih vlaknin, ki so pomembne za normalno delovanje črevesja. V 100 gramih pečenega kostanja je približno pet gramov vlaknin, kar predstavlja opazen delež dnevnih potreb odraslega človeka. Vlaknine pomagajo pri uravnavanju prebave, povečujejo volumen blata in lahko zmanjšajo težave z zaprtjem. Poleg tega prispevajo k občutku sitosti, zato nas lahko kostanj nasiti bolj kot marsikateri drug prigrizek. Vendar s količino ni dobro pretiravati, saj lahko večja porcija povzroči napenjanje.

2. Vsebuje mineral, ki je pomemben za krvni tlak

Kostanj je bogat s kalijem, mineralom, ki ima pomembno vlogo pri delovanju srca, mišic in živčevja. V 100 gramih pečenega kostanja ga je približno 590 miligramov. Zadosten vnos kalija pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka, še posebej v prehrani, ki vsebuje preveč soli. To je lahko zanimivo predvsem za starejše, ki se pogosteje srečujejo s povišanim krvnim tlakom. Kostanj sicer ne more nadomestiti zdravil, lahko pa je del uravnotežene prehrane, ki podpira zdravje srca in ožilja.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

3. Presenečenje: kostanj vsebuje tudi vitamin C

Ko pomislimo na vitamin C, najprej pomislimo na limone, pomaranče ali kivi. Le redki pa vedo, da ga vsebuje tudi kostanj, kar je med oreščki precejšnja posebnost.

Vitamin C sodeluje pri normalnem delovanju imunskega sistema, nastajanju kolagena in zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Pomemben je tudi za zdravje kože, krvnih žil in vezivnih tkiv. Ker je občutljiv na toploto, se njegova količina med kuhanjem in pečenjem zmanjša, vendar kostanj tudi po toplotni obdelavi ohrani del svojih hranilnih prednosti.

4. Daje energijo in pomaga ohranjati sitost

Za razliko od večine drugih oreščkov, ki vsebujejo veliko maščob, je kostanj bogat predvsem s škrobom. Ta se v telesu razgradi v glukozo, ki jo telo uporablja kot vir energije.

Zaradi kombinacije ogljikovih hidratov in vlaknin je lahko kostanj nasiten jesenski prigrizek. Primeren je tudi za ljudi, ki želijo sladkarije občasno zamenjati z manj predelano hrano. Kljub temu vsebuje precej ogljikovih hidratov, zato morajo ljudje s sladkorno boleznijo paziti na velikost porcije.

5. Dobra izbira tudi za tiste, ki pazijo na holesterol

Kostanj vsebuje precej manj maščob kot orehi, mandlji ali lešniki. Sto gramov pečenega kostanja ima približno dva grama maščob, kar je bistveno manj kot večina drugih oreščkov.

Poleg tega vsebuje prehranske vlaknine, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju holesterola. Zlasti topne vlaknine lahko prispevajo k zniževanju slabega oziroma LDL-holesterola. To sicer ne pomeni, da bo že nekaj kostanjev znižalo holesterol, lahko pa je kostanj dobra izbira namesto manj zdravih prigrizkov.

Koliko kostanja je priporočljivo pojesti? Tukaj velja previdnost

Čeprav ima kostanj številne prehranske prednosti, to še ne pomeni, da ga lahko pojemo neomejeno. Sto gramov pečenega kostanja vsebuje približno 245 kalorij in 53 gramov ogljikovih hidratov. Večja porcija zato lahko hitro predstavlja precejšen energijski vnos.

Za manjši prigrizek lahko zadostuje približno 30 do 50 gramov olupljenega kostanja, vendar je primerna količina odvisna od posameznikovih prehranskih potreb. Previdni morajo biti predvsem ljudje s sladkorno boleznijo, ki morajo upoštevati vsebnost ogljikovih hidratov, ter bolniki z nekaterimi ledvičnimi boleznimi, pri katerih je treba omejevati vnos kalija.

Kostanj je najprimerneje uživati brez pretiranega dodajanja soli, sladkorja ali drugih dodatkov. Tako lahko najbolje izkoristimo njegovo naravno hranilno sestavo.

To se bo 13. oktobra zgodilo v Novem mestu – vstop je brezplačen, a mesta so omejena

Kako pametneje vlagati denar? Kaj se trenutno dogaja na finančnih trgih? Kakšne priložnosti ponujajo ETF-i, slovenski kapitalski trg in nove oblike dolgoročnega varčevanja? Odgovori prihajajo v N

Ste vedeli, da je kostanj kljub svojemu sladkastemu okusu po sestavi bližje škrobnim živilom kot mastnim oreščkom? Prav v tem se skriva njegova posebnost. Medtem ko orehi in lešniki telesu zagotavljajo predvsem maščobe, kostanj ponuja drugačno kombinacijo hranil. Zato je lahko okusna popestritev jesenskega jedilnika, če ga uživamo zmerno in kot del raznolike prehrane.

Vir: USDA FoodData Central, NIH – Office of Dietary Supplements, CDC, Facebook

Pripravil: K. J.