
Krvne skupine in osebnost, koliko resnice?
V Japonski in Koreji je poznavanje vaše krvne skupine rutina, ljudje verjamejo, da razkriva vašo osebnost, partnerstvo, celo karierno pot. Konzervativni skeptiki zaznavajo, da gre za psevdoznanost brez empirične podpore, medtem ko romantiki priznavajo, da ta fraza ponuja občutek identitete. Kaj je res? In zakaj je ta trend tako privlačen, četudi brez znanstvenega temelja?
Kultura za motivom, kje in zakaj se je pojavilo?
Ideja je stara skoraj stoletje. Prvi tak strel v prazno je poskusil profesor Takeji Furukawa konec 1920-ih, ki je z majhnim vzorcem trdil, da krvna skupina vpliva na temperament. Njegovi trditvi so nedvomno vsaj deloma imele rasistične in eugenične motive, vendar so sprožile japonski naval zanimanja, ki se je presegal akademske meje. Trend je znova zavel v 1970-ih prek knjig Masahika Nomija, priljubljenega med laiki, kritiziranega pa med strokovnjaki.
Danes je to pojav ketsueki-gata, povsem integriran v japonsko, in deloma korejsko, kulturo, krvne horoskope najdete v revijah, oglaševanje in celo zaposlovanje v nekaterih podjetjih se prilagaja temu.
Kaj pravijo »profilne značilnosti«?
Popularna razlaga krvnih skupin govori takole.
Skupine:
- A: urejeni, premišljeni, včasih nervozni in perfekcionistični.
- B: ustvarjalni, strastni, a lahko tudi neprilagodljivi in sebični.
- O: samozavestni, vodstveni, a tudi egoistični in deloholiki.
- AB: diplomatski, racionalni, prilagodljivi, a pogosto neodločni.
Čeprav ta sistem ne temelji na nobeni trdni analizi, ga privrženci opisujejo kot zabavno prostorsko za razumevanje lastnih čustev in vedenja.
Ali obstaja znanstvena potrjena povezava?
Odgovor strokovnjakov zveni jasno, ni dokazov. Velika študija iz leta 2021 s sodelovanjem 10.000 udeležencev ni odkrila pomembnih povezav med krvno skupino in oblikami osebnosti. Pregledni članki na platformah kot so Healthline, PsychCentral in Verywell Mind jasno navajajo, da je koncept brez verodostojne znanstvene funkcije.


Še več, izsledki kažejo, da različnost zaznanj izvira predvsem iz samouresničujočega se preroštva, ljudje v lastne osebnosti projicirajo lastnosti, ki jih pripisujejo svoji krvni skupini (Barnumov efekt).
Resni primeri z družbeno posledico
Kljub kritiki, pojav ni povsem benignen. V podjetju Mitsubishi Electronics so v devetdesetih po navedbah preferirali ljudi skupine AB. Kultura zlostavljanja ali diskriminacije na delovnem mestu in v šolah obstaja, pravijo, da nekateri ne dobijo službe ali ljubezni, ker niso »ustrezne« krvne skupine. To kaže, da lahko takšna prepričanja zaslutijo realne, celo škodljive družbene posledice. Podoben pojav v zahodu velja za horoskop, psiho-sprejemljiv in družbeno pogojen, a brez resnih argumentov.
Zakaj ostaja priljubljeno, tudi danes?
V času socialnih omrežij se staro vrača s posodobitvijo, influencerji promovirajo krvno-skupinski način prehranjevanja, revijo o sangvinih in dosti drugih »primeranosti«. Ekspertka navaja, da ljudem daje občutek identitete, varnosti in smisla. A nekateri opozarjajo, da ni nobenih dokazov za zdravstvene koristi takih »krvnih diet«.
Praktične posledice in kritična vprašanja
Ali vas res določa ena črka na oznaki krvi? Se zavedamo, kako močan je učinek pričakovanj in stereotipov?
Lahko takšno prepričanje vodi do diskriminacije? Kako preprečiti, da bi introvertu skupine O zaupali vodstveno vlogo zgolj na podlagi oznake krvi?
Je vredno še naprej promovirati to za zabavo, če pa težko ločimo od resničnih posledic v zaprtih skupinah?
Rešitev? Spodbujanje kritičnega mišljenja, ozaveščanje o psevdoznanosti, ločevanje osebnih stereotipov od znanstvenih dokazov, ter izogibanje naslavljanju krvi v kadrovskem svetovanju. Gre za to, da s svobodo izbiranja ne omogočamo legitimacije diskriminacije na osnovi psevdoznanstvenih etiket.
Osebnost po krvi
Krvne skupine so ključne za medicino, brez njih ni varnih transfuzij in presaditev. A po osebnosti? Delno družabna igra, zgodba, ki je ostala globoko v kulturni zavesti, brez trdnih razlogov. Z znanstvenega vidika je vse skupaj le šara psevdozavesti, brez korelacije z dejstvi. Vendar pa družbeni učinki, stereotipi, predsodki, potencialna diskriminacija, so resnični.

Morda bolj smiselno vprašanje ni »Katera je tvoja krvna skupina?«, temveč »Zakaj ti je to sploh pomembno?«

Pripravil: J.P.
Vir: Verywell Mind, BetterHelp, Healthline, Wikipedia, Japan Experience, IFLScience, TheAustralian.com, Freepik, Pexels