Mozirski gaj – Vse o parku cvetja
Mozirski gaj velja za priljubljeno destinacijo v Sloveniji, kamor hodijo družine, pari, posamezniki in vsi ostali. Zgodovina Mozirskega gaja vsega vse tja v polovico sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je pobuda mozirskega turističnega društva sprožila potek dogodkov. Skoraj petdeset let kasneje je še vedno na voljo čudovita lokacija, ki vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev. Prav zato smo pripravili vse informacije Mozirskem gaju, parku cvetja, ki bodo odgovorile na popolnoma vsako vprašanje. Več o tem smo že govorili tukaj.
Zgodovina Mozirskega gaja sega v leto 1974
Leta 1974 se je pričelo urejanje Mozirskega gaja, ki se je pričelo s pobudo mozirskega turističnega društva. Krajevna skupnost Mozirje je pri tem sodelovala z ribiško družino, planinskim, hortikulturnim, vrtnarskim in čebelarskim društvom. Zgodba se je spisala in zapisala v zgodovino z letom 1978, ko je bil 27. aprila Mozirski gaj tudi slovesno odprt. Tistega leta si ga je ogledalo skoraj sto tisoč ljudi, kar govori o njegovi pomembnosti in priljubljenosti.
Sledilo je nekaj let težav, saj so park doletel poplave in nedorečenost glede širjenja turizma na okolico. Prvi november leta 1990 je vodna ujma povzročila pravo razdejanje, kar je sprožilo dolgotrajno obnovo celotnega parka. Konec aprila naslednje leto je Mozirski gaj končno lahko odprl vrata obiskovalcem, a še to le delno. Od tistega dne dalje slovenski biser žanje uspehe in beleži svoje milijonte obiskovalce, kar je velik uspeh za Slovenijo.
Mozirski gaj – Park cvetja tudi pozimi z Božično bajko Slovenije
Leto 2021 je zapisalo že svojo šesto Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju. Prvič je bila čarobna zimska pravljica na ogled decembra 2016, ki je dopolnila poletne oglede parka cvetja. Obiskovalce pričaka skoraj dva milijona božičnih lučk in druga okrasitev za ta praznični čas. Atraktivnost, čarobnost in narava so prijetna mešanica lepih reči, ki so na voljo. Da bodo še kako uživali tudi najmlajši je poskrbljeno tudi s prihodi Miklavža in Božička.
- Odrasli – 7 eur
- Študenti, dijaki – 6 eur
- Upokojenci – 6 eur
- Šoloobvezni otroci – 4 eur
- Predšolski otroci – 2 eur
- Skupine odrasli (nad 15 oseb) – 6 eur
- Prost vstop – osebe, ki potrebujejo invalidski voziček, dve bergli, slepi ter osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Mozirski gaj se deli na tri dele
Celoten park se razdeli na dva oziroma tri dele. To so Cvetlični park in oba dela Muzeja na prostem, ki ponujata različne reči. Tudi na njihovi spletni strani lahko najdete pregled vsega, kar posamezni sklop ponuja, skupaj z daljšimi opisi ponudbe. V nadaljevanju lahko najdete naštete najbolj priljubljene »atrakcije« vsakega posameznega sklopa.
Cvetlični park
- Zeliščni vrt
- Japonski vrt
- Skalnjak
- Drevored Evropske unije
- Potomka najstarejše trte na svetu
- Začarana vas
- Razgledni stolp SVEA
Muzej na prostem 1
- Kmečka hiša
- Kovačija
- Čebelnjak
- Žaga Venecijanka
- Preužitarska hiša
- Vodni mlini
- Kašče
Muzej na prostem 2
- Najstarejša mozirska hiša
- Kapelica Svetega Valentina
- Kozolec
- Dom Planincev
- Ljubotov dom
- Največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi
- Lokomotiva pred Mozirskim gajem
Poroka v Mozirskem gaju je čudovit trenutek
Mozirski gaj je prelepa in prečudovita lokacija, ki na leto privabi številno množico. Poroka je čudovit vstop v preostanek del življenja za zaročenca, ki si zasluži le najlepše in najboljše. Mozirski gaj – park cvetja je tako lahko sanjski raj za besedo »da«, ki bo izrečena pri poroki. Vse od leta 1991 je v parku postavljena kapelica Svetega Valentina, obredi pa se opravljajo od njene blagoslovitve dalje.
Z letom 2020 je prostor prejel tudi status prosta, ki lahko služi civilnim porokam. Tako so v Mozirskem gaju možne civilne in cerkvene poroke. O sami izvedbi poroke, cerkvene ali civilne, se lahko pozanimate pri osebju gaja, ki vam bo na vse z veseljem odgovorilo. Da vas v to prepričajo, ne potrebujejo dovolj, le nekaj slik. Nepozabne poročne ure na čudoviti lokaciji. Si lahko želite še kaj?
Bi imeli svojo gredico v Mozirskemu gaju?
Da lahko Mozirski gaj sploh obratuje, potrebuje nekaj financ, ki prihajajo iz več različnih naslovov. Pobrana vstopnina, prispevki slovenskih vrtnarij, prispevki podjetij in reklamna cvetlična greda. Slednja gre z roko v roko s prispevki podjetij, ki v zameno za prispevek prejmejo gredico. V zameno za določen znesek, od katerega bo odvisna tudi greda, bo gaj dvakrat letno posadil cvetlično gredo. Ta se bo celotno sezono bohotila v cvetenju in razveseljevala obiskovalce. Podjetja se lahko odločijo tudi za tipski napis podjetja, sponzorsko zastavo, transparent in reklamno akcijo v primeru prireditev.
Pomembna pravila pred odhodom v Mozirski gaj
Celotno območje parka cvetja veljajo pravila, ki se jih morajo vsi obiskovalci držati. Gaj je raj za lastnike psov, saj so le ti tam dovoljeni in tako omogočajo več kilometrov sprehajanja po parku. Skladno s tem se je seveda treba držati pravil, ki se na pse nanašajo in obenem tistih, ki se nanašajo na ljudi. V gaju je tako prepovedano:
- nabiranje cvetja, poškodovanje in izkopavanje rastlin,
- spuščanje psov s povodca,
- poškodovati in odtujevati oznake in parkovne opreme,
- voziti se s kolesi in motornimi vozili,
- hoditi po travi, razen po označenih trasah,
- posedanje in poležavanje na travi v osrednjem delu parka,
- vpitje, povzročanje hrupa in uporabo radijskih sprejemnikov, kasetofonov ipd. brez slušalk,
- tekanje, športne igre in spuščanje zmajev,
- plezanje po drevesih in skalnih stenah,
- odmetavanje odpadkov,
- kurjenje ognja in prirejanje piknikov.
Omogočen dostop osebam s posebnimi potrebami
V naravi lahko uživa prav vsak. Park je prilagojen osebam s posebnimi potrebami, ki tako niso izvzete iz uživanja v cvetlicah, zelenicah, drevesih, živalih in preostali naravi. Poti so široke, ravne in lepo urejene ter tako omogočajo lahek prehod vsem obiskovalcem. Letošnjo sezono je v Mozirskem gaju zaznamoval prihod treh novih invalidskih vozičkov, ki si jih lahko obiskovalci izposodijo pri vratarju. Žal obisk ni mogoč na razgledni stolp SVEA in Japonski vrt. Možen pa je dostop v toaletne prostore.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: mozirskigaj.com
