Ne čisto vsakdanja sadna drevesa za vaš vrt
Bi radi na svojem vrtu posadili sadno drevje, a so jabolka, hruške in češnje preveč vsakdanje? Če se želite pohvaliti pred sosedi in morda vzbuditi kakšen začuden in zavisten pogled, posadite eksotične sorte sadnih dreves, ki so tudi pri nas vse bolj priljubljene in tudi odlično uspevajo. Lahko pa se odločite za stare dobre domače sorte sadja, ki smo ga že skoraj pozabili, a zopet odkrivamo njegove dobre lastnosti in sočne okuse.
Šmarna hrušica
Grm z borovnicam podobnimi modro-vijoličnimi sadeži, ki cveti zgodaj spomladi, ko še nima listov. Belo socvetje je čudovito na pogled in odlična paša za čebele, zelo lep pa je grm tudi jeseni, ko se njegovi listi obarvajo žareče oranžno in rdeče. Sladki sadeži v grozdastem soplodju dozorijo postopoma, tako da jih lahko uživamo ves junij ali še dlje. Odlični so v marmeladah, sokovih, sladicah in kot liker. So bogati z vitamini, minerali in antioksidanti.
Rakitovec
Rakitovec je divji grm oziroma drevo, ki zraste do sedem metrov in ima s trni posute veje s srebrnkasto skorjo. Čudovit okrasni grm je zaradi ozkih suličastih listov, ki se na spodnji strani lesketajo v srebrnkasti barvi, drobnih rumenih cvetov, zaraščenih v grozdasta socvetja, iz katerih se pozno jeseni razvijejo majhni jajčasti oranžni oljnati plodovi, ki na drevesu ostanejo še dolgo v zimo. A čeprav gre za divje sanje, so njegovi plodovi še kako užitni: so polni vitamina C, vsebujejo pa tudi vitamina B in A ter so med najbolj hranljivimi plodovi v naravi.
Asimina
Imenujejo jo tudi indijanska banana ali paw-paw. Pri nas postaja vse bolj poznana in jo najdemo že na mnogih vrtovih, saj je odporna proti škodljivcem in boleznim, poleg tega pa so njeni veliki listi in rdečkasti do temno vijolični cvetovi tudi lep okras. Cvetje lahko pričakujete aprila, njene nenavadne plodove pa boste lahko obirali nekje septembra. Sadje po okusu spominjajo na mešanico manga, banane in ananasa, je zelo sladko in bogato z vitamini in minerali, žal pa ne traja prav dolgo. Mangu podobnih plodov asimine se ne da shraniti, je pa odlična kot sveže sadje, za sladice ali v smutiju.
Šisandra
Do pet metrov visoka plezalka je tradicionalna kitajska zdravilna rastlina, saj njeni sadeži, ki jim pravijo tudi ‘sadeži petih okusov’ (v njih se namreč prepletajo sladke, kisle, pekoče, slane in grenke note), znižujejo nevarnost za razvoj srčno-žilnih bolezni in osteoporoze, poleg tega so močan antioksidant in celo naravni afrodiziak, ki povečuje spolno poželenje. Je tudi lepa okrasna rastlina, saj maja in junija odpre čudovite bele ali rdečkaste cvetove, rdeči, grozdom podobni sadeži pa dozorijo avgusta ali septembra. Uživamo jih lahko sveže ali posušene, odlični so v čaju ali kot sok.
Feijoa
Zimzelena grmasta rastlina ne potrebuje škropljenja, saj pri nas nima škodljivcev, zato pa ne prenaša dobro mraza. Ima prelepe velike škrlatne cvetove, ki zacvetijo nekje junija, oktobra ali novembra pa lahko obiramo srednje velike podolgovate zeleno-rumene sadeže, katerih sladko-kisli okus je mešanica ananasa, jabolk in mete, bogati so z jodom in vitamini. Poberemo lahko še nezrele plodove in jih shranimo v zaboje, kjer postopno medijo.
Žižula
Pozabljeno sadno drevje naših babic postaja zopet vedno bolj priljubljeno, tudi zato ker ga ni treba škropiti. Drevo cveti postopoma, dišeči rumeni cvetovi se odpirajo več kot dva meseca, tako pa jeseni zorijo tudi plodovi, tako da lahko v njih uživamo cel september in oktober. Žižulo imenujejo tudi kitajski datelj, čeprav plodovi morda celo malce bolj spominjajo na večje olive. Sadeži so polni vitamina C, delujejo protivnetno in odvajalno.
Skorš
Še ena pozabljena sadna sorta, ki jo znova začenjamo ceniti. Drevo ali grm (odvisno, kako ga oblikujemo) ima suličaste liste in kremasto bele cvetove, ki so podobni češnjevim. Cveti med majem in junijem, majhnim hruškam podobni rumeni plodovi, ki rastejo v šopih, pa so dobri šele pozno jeseni, ko se zmehčajo. Odlični so v kompotih, pogosto jih namočijo v žganje, lahko pa jih tudi posušimo. Plodovi pomagajo uravnovesiti prebavo, pomagajo pri želodčnih in črevesnih težavah.
Murva
Ko že omenjamo stare sorte, ne smemo pozabiti na murvo. Obstaja ogromno sort, pri nas sta najpogostejši bela in črna murva. Zraste lahko v zelo visoko in košato drevo, zelo hitro raste, zato pazite, kam jo posadite. Nenavadni sladkasti plodovi začnejo zoreti zgodaj spomladi in zorijo postopoma še več mesecev. So polni vitaminov, železa, kalija in magnezija, močan antioksidant, znani so kot pomoč pri vnetju sečil in boleznih ustne votline. A vseeno pazite pri konzumaciji – preveč murvinih plodov menda povzroča halucinacije.
Japonska nešplja
Če želite vrt popestriti s sadjem, ki cveti jeseni, je japonska nešplja (ali lokvat) prava za vas. Zimzeleno drevo namreč šele pozno jeseni odpre svoje bele, zelo lepo dišeče cvetove, jabolkom podobne rumenkaste ali oranžne plodove pa lahko obirate naslednje leto junija. Plodovi so bogati s pektinom in zelo aromatični, odlični so sveži, predelujemo pa jih lahko tudi v marmelade ali likerje. Lokvat je priljubljen kot okrasna rastlina, ki vse leto razveseljuje z velikimi mesnatimi zelenimi listi, a žal pri nas (razen na Primorskem) ne bo preživel zime na prostem, zato ga gojimo v loncih ali rastlinjakih in ga čez zimo postavimo v toplejši prostor.
NaDlani.si; Foto: Pixabay