Nedeljska tesnoba: ko vikend ni več sproščujoč
Tesnoba v nedeljo. Je to sploh možno? Nedelja je – vikend se izteka in namesto da bi uživali v zadnjem delu prostega časa, se začne oblikovati znan vozel v želodcu. Prikradejo se misli na neodgovorjena e-poštna sporočila, zaporedne sestanke in že tako preobsežen seznam opravil.
Ta občutek groze ima ime: »nedeljske groze, tesnobe«. Čeprav se sliši kot fraza, znanost kaže, da je pojav pogostejši in resnejši, kot si mislimo.
Nedeljska tesnoba
Ankete povedo
- ZDA – skoraj 80% odraslih v ZDA poroča o težavah s spanjem ob nedeljah, medtem ko ostale noči prav mirno prespijo.
- Velika Britanija – nedeljska tesnoba se redno pojavlja pri 67%. Kako je pri nas? Verjetno enako.
- Po starosti – največ nedeljske tesnobe doživlja populacija med 18 in 24 let – kar 74%.
Tesnoba nam nekaj pove
Kaj nam to pove – lahko je to dokaz, da niso najbolj zadovoljni s svojo službo ali delom. Težko je zaspati. če te naslednji dan čaka grozna služba, ki ni to kar si oseba želi.
Najpogostejši sprožilci
- stres na delovnem mestu,
- pomanjkanje spanja in
- dolgi seznami opravil
Posledice pa niso le psihološke. Študija iz leta 2025 je pokazala, da tesnoba, povezana s ponedeljkom, povzroči 23 % višje ravni kortizola – glavnega stresnega hormona – ki lahko ostane povišan več mesecev. To pa lahko vpliva na duševno zdravje, spanec in celo delovanje srca.
Ni le za tiste, ki ne marajo svojega dela
»Nedeljski blues je precej individualna izkušnja,« pojasnjuje Inceoglu (profesorica upravljanja s človeškimi viri na poslovni šoli Univerze v Exeterju.
Za nekatere je to le občutek nelagodja v ozadju, za druge pa ima resničen vpliv – pojavijo se tesnoba, strah in nezmožnost sprostitve ob druženju s prijatelji ali družino. Pogosto se težave razširijo tudi na kakovost spanja.
Inceoglujeva raziskava razbija stereotipe: nedeljska groza ni povezana zgolj z nezadovoljstvom pri delu.
»Nekateri res ne marajo svoje službe in se zato ne veselijo ponedeljka. A obstaja tudi skupina ljudi, ki svoje delo obožuje, pa vseeno občuti nedeljsko depresijo,« dodaja.
“Svež pekel” ponedeljkovih juter
Dr. Audrey Tang, pooblaščena psihologinja BPS in avtorica knjige Vodnikov vodnik po dobrem počutju, meni, da je nelagodje pogosto povezano z nepredvidljivostjo, ne nujno s samim delom.
»Čeprav bi kdo domneval, da gre za strah pred delom, gre pogosto za strah pred neznanim. Namesto počasnega začetka tedna imamo občutek hitrega začetka in zaskrbljenost, ‘kakšen nov pekel me bo danes doletel … in ali se bom z njim spopadla?’« pojasnjuje Tang.
Pandemija COVID-19 ter porast dela na daljavo in hibridnega dela sta dodatno zabrisala meje med službo in prostim časom, kar je težavo še poslabšalo.
- »Žal se lahko navežemo na občutke, ki jih ustvarja naše okolje,« dodaja Tang.
- »Če delate v postelji, začnete ta prostor povezovati z razmišljanjem o delu, zato se pozneje težje sprostite ali zaspite.«
Kako se soočiti z “nedeljsko grozo”
Če je nedeljska tesnoba huda ali traja dlje časa, strokovnjaki svetujejo, da se poišče pomoč. A tako Inceoglu kot Tang predlagata tudi nekaj praktičnih korakov, ki lahko pomagajo.
1. Načrtujte nedeljo
»Nedelja zvečer bi lahko bila večer za kino s prijatelji,« pravi Inceoglu. Vadba, druženje in hobiji dokazano zmanjšujejo stres in tesnobo.
2. Vodje naj pomagajo ustvariti zdravo ravnovesje
»Vodje lahko pomagajo tako, da ne pošiljajo e-pošte čez vikend ali prestavijo ponedeljkove sestanke na torek,« svetuje. S tem zaposlenim omogočijo, da se lažje vključijo v delovni ritem.
3. Ločite delo od domačega okolja
Tang priporoča fizično ločitev delovnega prostora od prostora za sprostitev – tudi če to pomeni, da ob koncu dneva zaprete vrata ali pokrijete prenosnik.
- »Če ne morete vplivati na sama delovna opravila, se osredotočite na tisto, kar lahko nadzorujete – pripravite oblačila ali kosilo za teden,« dodaja.
Za nekatere pomagajo tudi meditacija, lahka vadba ali čuječnost – preprosto zavedanje trenutka, ko pijemo čaj, smo z družino ali jemo.
- »To mora postati zavestna izbira, preden preraste v navado,« pravi Tang.
Ko postane preveč
Za večino je nedeljska tesnoba le neprijeten, a obvladljiv del življenja. Za druge pa lahko postane resen problem.
Anketa Resume.io, v kateri je sodelovalo 1000 Američanov, je pokazala, da je 20 % pripadnikov generacije Z že dalo odpoved zaradi nedeljske tesnobe, skoraj polovica pa je o tem razmišljala.
Čeprav se to zdi ekstremno, kaže, kako močno lahko anticipativni stres vpliva na naše odločitve. Včasih razkriva nezadovoljstvo pri delu, drugič pa nerealna pričakovanja ali pretirano delovno obremenitev.
Razumevanje je prvi korak
Nedeljske groze verjetno nikoli ne bodo povsem izginile. A pomembno je, da jih ne zavračamo kot “neumno” frazo, temveč jih razumemo kot mešanico psihologije, biologije in kulture na delovnem mestu.
»To je lahko odraz nezadovoljstva s službo ali pa previsokih pričakovanj,«
pravi Inceoglu.
»Lahko pa je tudi priložnost, da se s svojim vodjo pogovorite o prioritetah in delovni obremenitvi.«
In morda – samo morda – se tako lahko naučimo spet uživati v nedeljah.
To je bila nedeljska tesnoba Američanov. Kaj pa Slovenci? Ali je pri nas podobno ali še huje?
Verjetno je pri nas popolnoma enako. Ko te čaka delo, služba, ko ti ne daje to kar se res želiš, potem je povsem normalno, da bo nedelja precej manj kot lepa.
Pripravila AK
Viri:
euronews.com
unsplash.com
