Nevarnost bolezni, ki ubija hitreje kot rak
Akademik Miličić opozarja na nevarnost srčnega popuščanja, ki ubija hitreje kot rak
V Hrvaškem kardiološkem društvu, pod vodstvom akademika Davorja Miličića, se zavzemajo za uvedbo novih diagnostičnih preiskav za hitrejše odkrivanje srčnega popuščanja, bolezni, ki v Hrvaški vsak dan terja najmanj eno življenje. Miličić, ki je tudi predstojnik Klinike za bolezni srca in krvnih žil v KBC Zagreb, poudarja, da je med simptomi in diagnozo pogosto preveč časa, kar lahko stane življenja.
Srčno popuščanje je po njegovih besedah vodilna maligna bolezen današnjice, ki prizadene vsaj 1,5 do 2 odstotka populacije, povprečna doba preživetja po diagnozi pa je zgolj pet let. “V Hrvaški je približno 80.000 bolnikov s srčnim popuščanjem, pri čemer je to najpogostejši vzrok za hospitalizacijo in smrt med osebami, starejšimi od 65 let,” dodaja Miličić.
Maja bo potekal ‘Mesec zavedanja o srčnem popuščanju’, v sklopu katerega bodo na Trgu bana Jelačića v Zagrebu 25. maja organizirane aktivnosti za javnost, kjer bodo lahko obiskovalci opravili meritve in se posvetovali z zdravniki. Cilj akcije je izobraževanje javnosti o tej tihi ubijalki in o pomenu zgodnje diagnoze, ki lahko občutno podaljša življenje obolelih.
Akademik Miličić izpostavlja, da je srčno popuščanje posledica več dejavnikov, med drugim ateroskleroze, hipertenzije, diabetesa, debelosti in kajenja. Opominja, da kljub učinkovitim zdravljenjem srčni infarkt pogosto vodi v trajne poškodbe srčne mišice, kar lahko nadalje vodi v srčno popuščanje.
Poleg tega je Miličić zaskrbljen zaradi dolgega čakanja na diagnostiko v domačih zdravstvenih ustanovah. Poudarja, da bi morali bolniki z visoko stopnjo tveganja imeti prednost pri kardioloških pregledih. “Ne moremo si privoščiti, da bi čakali na simptome. Čas je ključnega pomena, saj lahko zgodnja diagnoza in zdravljenje rešita življenje,” opozarja.
V prihodnosti si želi, da bi bili na voljo bolj dostopni in učinkoviti diagnostični postopki, ki bodo omogočali hitrejše odkrivanje in zdravljenje srčnega popuščanja. Med drugim je izpostavil potrebo po širši uporabi specifičnih laboratorijskih biomarkerjev, ki so trenutno na voljo le v bolnišnicah, a bi bilo treba njihovo uporabo razširiti tudi na primarno raven zdravstvene oskrbe.
Akademik Miličić je ob koncu poudaril, da je Hrvaška vodilna v Evropi po številu srčnih transplantacij na milijon prebivalcev, kar bolnikom zagotavlja dostop do naprednih zdravljenj, ki lahko znatno izboljšajo kakovost in dolžino njihovega življenja.
