Obraz kot ogledalo prihodnosti: Prvi znaki demence že 20 let pred simptomi
Naš obraz pove več, kot si mislimo. Zdaj pa znanstveniki ugotavljajo, da lahko razkrije celo tisto, česar sami še ne čutimo, spremembe v možganih, ki se zgodijo dolgo, preden pride do prvih znakov demence.
Ko obraz spregovori, še preden zbolimo
Demenca se ne začne čez noč. V možganih se dogajajo drobni premiki, ti pa se, kot kaže, lahko zrcalijo tudi na obrazu. Nedavne raziskave univerz Harvard in Cambridge so pokazale, da lahko umetna inteligenca zazna komaj opazne spremembe v mišičnem tonusu, simetriji in izrazu, ki jih človek sam ne bi opazil.
Ljudje, pri katerih se kasneje pojavijo težave s spominom, imajo pogosto manj izrazite obrazne poteze, njihov obraz deluje “utrujeno”, manj odzivno, kot da bi se znotraj nekaj spremenilo. Za človeško oko so te razlike skoraj nevidne, algoritmi pa jih opazijo.
Kako to raziskujejo
Znanstveniki uporabljajo napredne algoritme strojnega učenja, ki analizirajo tisoče obrazov skozi leta. Računalnik primerja fotografije in posnetke iste osebe v različnih obdobjih in išče vzorce, ki so značilni za tiste, pri katerih se kasneje razvije Alzheimerjeva bolezen ali druge oblike demence.
Ena izmed raziskav, objavljena v Nature Aging, je pokazala, da se nekatere spremembe na obrazu pojavijo že 15 do 20 let pred diagnozo. Ob tem znanstveniki poudarjajo, da gre za dopolnitev klasičnih metod, ne njihovo zamenjavo. MRI, krvni testi in biomarkerji ostajajo temelj, obraz pa bi lahko postal dodatno, zgodnje opozorilo.
Privlačna ideja, a tudi tveganje
Zaznavanje tveganja za demenco zgolj z analizo obraza se sliši kot znanstvena fantastika, a je morda bližje realnosti, kot si mislimo. Prednost? Postopek je neinvaziven, preprost in dostopen. A vsaka tehnologija, ki bere obraz, odpira tudi vprašanja.
Kaj pomeni, če algoritem “prepozna” bolezen, ki se še ni razvila? Kako zaščititi zasebnost ljudi, katerih obrazi so uporabljeni v raziskavah? Kaj če pride do napačnih napovedi? Strokovnjaki opozarjajo, da morajo biti tovrstni sistemi strogo nadzorovani in etično pregledni, saj gre za zelo občutljive podatke.
Če se bodo raziskave potrdile, bi lahko čez nekaj let zdravnik poleg krvnega tlaka in laboratorijskih izvidov pogledal še, vaš obraz. Kamera bi morda zaznala tisto, kar naše oči še ne vidijo.
Do takrat pa velja staro pravilo: gibanje, druženje, miselna aktivnost in zdrava prehrana ostajajo najboljši recept za zdrav um.
Tehnologija morda vidi prej, a življenje, ki ga živimo vsak dan, ostaja najboljša preventiva.
Pripravil: J.P.
Vir: Nature Aging, Harvard Medical School, University of Cambridge Neuroscience
