Planina, ki je obnorela Instagram – poglejte, zakaj vsi hodijo tja
VELIKA PLANINA — Ne verjemite na besedo. Samo pojdite. Zajamete sapo, in že ste tam. V aprilu Velika planina ni zgolj planina. Je oder. Naravna scena za pomladno razkošje žafranov, ki se vijejo po hribih in med bajtami kot vijolična reka.
Vijolično. Presunljivo. Tiho.
Tam gori – kjer čas obstane in edino pomembno je, kje stopiš, da ne pohodiš kakšnega žafrana. Pa še to ni tako lahko. Preproga je gosta. Ponekod skoraj pretirana. A nihče se ne pritožuje.
“To je eden najlepših trenutkov v letu. Vedno se vračam – tukaj se pomlad zares dotakne srca,” nam je povedala obiskovalka Anja iz Ljubljane.
Sliši se kot poetika, ampak ni. Res je tako. Takole je bilo videti včeraj:
Tradicija sredi cvetja
Pastirske bajte, s svojimi prepoznavnimi, špičastimi strehami, delujejo kot kulisa iz drugega sveta. Ali pa drugega stoletja. V resnici so še vedno v uporabi. Poleti pridejo sem pastirji, planina zaživi s kravami, mlekom, sirarstvom.
Zdaj pa žafrani. In sprehajalci. In fotografi.
Med vikendi planina poka po šivih. A kljub gneči deluje pomirjujoče. Širina pomaga. In tišina, ki vseeno najde prostor med klepeti in kliki aparatov.
Kako do tja?
Najlaže? Z nihalko iz Kamniške Bistrice (zaselek v istoimenski dolini). Sledi sedežnica do Gradišča. Potem še kakšen kilometer hoje. Ravno prav, da še bolj ceniš pogled.
Cvetenje? Letos se je začelo okoli 25. marca in bo, če gre soditi po vremenu, trajalo nekje do tretje aprilne nedelje. A ni garancije. Narava ni vožnja po urniku.
In Golica?
Tam se dogaja še nekaj bolj legendarnega. Narcise.
Bele. Nežno dišeče. Ko začnejo poganjati konec aprila, se pod Golico (ta zna biti dostopna šele po 1. maju – zaradi snega) zdi, kot da si vpadel v cvetlični ocean. Nekoč so domačini te narcise – ali ključavnice – rezali in prodajali na tržnicah. Danes je to prepovedano. In prav je tako.
Golica se nahaja nad Jesenicami, planinski dom stoji na višini 1582 m, dostop pa vodi iz Planine pod Golico. Narcise tam običajno zacvetijo v drugi polovici maja. Točnega datuma ni. Tudi tukaj narava vodi.
Kam še po lepe razglede?
Slovenija ima še nekaj krajev, ki jih pomlad nariše na novo:
- Planina Zajamniki (Pokljuka): očarajoča kulisa lesenih staj, v ozadju Triglav, in tudi tukaj žafrani.
- Ukanc pri Bohinju: narcise ob jezeru, nekaj tednov kasneje kot Golica. Običajno konec maja.
- Jelovica in Meža dolina: bolj skrite, a ravno zato boljše. Manj obiskovalcev, več prostora za mir.
In še: Zelenci pri Kranjski Gori. Niso znani po cvetju, a v kombinaciji s pomladnim razpoloženjem dobijo svojevrsten učinek. Pomirjujoč. Skrivnosten.
Ne pohodi. Ne trgaj.
Žafrani so ščitena vrsta. Tudi narcise. Ne trgajmo. Ne ležimo po njih za popoln selfi.
Letos so v Triglavskem narodnem parku že opozorili na porast pohodnikov, ki hodijo mimo označenih poti in s tem uničujejo naravno travišče (poroča Delo).
To ni samo žalostno. Je neumno.
Vredno je obiska
Lahko je biti navdušen. Velika planina si to zasluži. In Golica. In vsaka planina, ki nas po dolgi zimi pozdravi z barvami.
V svetu, kjer si vsak dan bombardiran z informacijami, zvoki, obveznostmi – pride takšen trenutek. Ko stopiš med cvetje. In si rečeš: evo ga. To. To je to.
Vir:
- Delo
- Triglavski narodni park (TNP)
- Lastna terenska opažanja in opisi
- Lokalni turistični portali (Velika planina, Golica)
- Pogovor z obiskovalko (Anja iz Ljubljane)
Pripravil: N. Z.
