5 poceni jedi, ki se jim raje izogni

Obisk restavracije je za marsikoga poseben dogodek, ne glede na to, ali gre za malico sredi delovnega dne ali nedeljsko kosilo s prijatelji. Pa vendar se pogosto zgodi, da iz restavracije odideš z rahlim občutkom razočaranja, še posebej, če si naročil nekaj, kar bi lahko brez večjih težav pripravil sam. Pa še bolj okusno bi bilo, brez dvoma. Nekatere jedi so v restavracijah preprosto prevečkrat past za goste. Zakaj? Poglejmo si pet najpogostejših poceni jedi, ki bi jih bilo po mnenju številnih kuharskih strokovnjakov in poznavalcev bolje preskočiti, če želiš za svoj denar največ.

1. Piščančji fingersi – pasti na meniju

Ste že kdaj, v naglici ali iz navade, naročili piščančje trakce, ker so pač “varna izbira”? Iz izkušenj številnih slovenskih gostincev so piščančji fingersi največkrat narejeni iz poceni, celo industrijsko obdelanega mesa, pretežno iz piščančje obreznine. Olje, v katerem jih cvrejo, je pogosto uporabljeno večkrat, in tu se, kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, lahko tvorijo škodljive transmaščobe.

Doma, po drugi strani, lahko v nekaj minutah iz svežih piščančjih prsi pripraviš slastne trakce, začimbe po okusu, olivno olje, pečica ali ponev, rezultat pa neprimerljivo boljši. V restavraciji pa? Če res ni druge izbire, povprašaj, ali je jed narejena sveže ali gre za zamrznjen polizdelek.

Odkrili smo, kje so cene za isto zobozdravstveno storitev za skoraj 3-krat nižje! Preverite tukaj

Ali ste kdaj pomislili, kako daleč ste pripravljeni iti – dobesedno in finančno – za popoln nasmeh? Cene zobozdravstvenih storitev lahko nihajo od povsem sprejemljivih do vrtoglavo visokih. Kaj

2. Testenine z omako – predraga bližnjica

Zdi se mi skoraj greh, ko v meniju sredi Ljubljane ali Maribora naletim na “špagete bolognese” ali “carbonaro”, ki stanejo skoraj toliko kot solidna glavna jed. Zakaj? Praktično povsod po Evropi so testenine najcenejša surovina, doma pa povprečna porcija stane manj kot evro, če jo pripraviš iz osnovnih sestavin. V restavracijah so cene pogosto povsem nesorazmerne s kakovostjo: pogosto so omake vnaprej pripravljene, včasih celo iz vrečke, testenine pa prekuhane, še posebej, če niso pripravljene po naročilu.

Če želiš res pravo izkušnjo, si izberi specializirano italijansko trattorio ali domačo gostilno, kjer testenine dejansko izdelujejo sami. Povsod drugje raje preskoči in doma uživaj v hitro pripravljeni, občutno cenejši “pasti”.

3. Rižota — umetnost, ki se pogosto izgubi

Res je, na papirju rižota deluje kot nekaj, kar lahko pripravi vsak. Ampak prava, kremasta rižota z bogatim okusom je rezultat natančne priprave, potrpežljivosti in svežih sestavin. V realnosti pa je v večini slovenskih restavracij rižota “plan B”, pripravljena vnaprej, ogreta tik pred serviranjem, pogosto iz slabše kakovostnega riža.

Tako doma kot v specializirani restavraciji lahko pričakuješ povsem drugačno izkušnjo — kremasto strukturo, poln okus, pravo razmerje sestavin. V običajni restavraciji pa boš najverjetneje dobil lepljivo, brezosebno “rižotko” iz poceni sestavin.

4. Pica v restavraciji brez peči na drva — bolj žalost kot veselje

Verjetno ni Slovenca, ki ne bi bil kdaj razočaran nad “pico”, ki jo je prejel v kakšnem baru, okrepčevalnici ali celo hotelski restavraciji, kjer pice pravzaprav niso doma. Lokalni poznavalci, med njimi tudi priznani chef Bine Volčič, opozarjajo, da je v Sloveniji vrhunska pica res domena le picerij, ki imajo svojo peč. Vse druge pice, pogosto že pripravljene, zamrznjene ali ogrete v navadni pečici, razočarajo z gumijastim testom, industrijskim sirom in sestavinami, ki ne dišijo po ničemer.

Zanimivost: v Sloveniji, posebej v Ljubljani in na Obali, v zadnjih letih raste število picerij, ki ponujajo “napolitanske” pice z drožmi in lokalnimi sestavinami — tam se splača pregrešiti. Drugje pa raje izberi kakšno drugo jed.

5. Solate z dodatki — (pre)draga barvita žalost

Nič ni narobe s skledo solate, sploh poleti, ko iščemo nekaj lahkega. A prav solate z “dodatki” so pogosto najdražje in najmanj dodelane jedi v mnogih restavracijah. V povprečnem slovenskem bifeju solata vsebuje zelenjavo iz vrečke, nekaj koruznih zrn, konzervirano tuno ali vnaprej pečenega piščanca, čez pa še industrijski preliv. Za to ti pogosto zaračunajo toliko, kot bi doma pripravil solato za štiri člane družine!

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Res je, ponekod so solate izredno okusne, sestavljene iz sezonske zelenjave z lokalnih kmetij, z domačimi prelivi in toplimi dodatki. Takšna izkušnja pa je prej izjema kot pravilo in jo je vredno posebej poiskati.

Za konec

V Sloveniji še vedno velja: za svoj denar išči kakovost, ne zgolj količine ali najnižje cene. Če nisi prepričan, vprašaj natakarja po izvoru sestavin ali načinu priprave, in naj te ne bo sram preskočiti “varnih” jedi, če slutiš, da bi jih doma pripravil precej bolje.

Pripravil: J.P.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Statistični urad RS, Delo, Odprta kuhinja, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) , Pexels