Pravoslavni božič vse od A do Ž
Pravoslavni božič praznujejo pravoslavni verniki, ki ga spremlja znano voščilo: »Hristos se rodi«. Na to se običajno odgovori z: »Vaistinu se rodi« in tako se obeleži praznovanje pravoslavnega božiča v besedi, ki pa je le kaplja v morju tega praznika. Kaj vse je potrebno vedeti o pravoslavnem božiču? V prispevku smo zbrali najbolj pomembne informacije in zanimivosti o pravoslavnem božiču.
Splošno o pravoslavnem božiču
Pravoslavni božič se praznuje trinajst dni po praznovanju božiča katoliških in evangeličanskih vernikov. Z njim obeležujejo praznik Jezusovega rojstva. Kako se primerja s krščanskim božičem? Krščanski praznik zaključuje čas adventa in začenja božični čas, ki se v liturgičnem letu konča na nedeljo po Gospodovem razglašenju.
V večini pravoslavnih cerkva božič praznujejo s 6. na 7. januar zaradi uporabe julijanskega koledarja. Slednji je oblika, ki temelji na Sončevem letu oziroma tropskem letu in je svoje ime dobila po Gaju Juliju Cezarju. V uporabi je od leta 45 pred našim štetjem. V veljavi je ostal vse do danes, kar je precej logično, saj ga uporabljajo nekatere pravoslavne cerkve, ki v svoji zgodovini niso sprejele novega pravoslavnega koledarja.
Porfirije Perić s poslanico tudi v novem letu
Rojen je bil 22. julija 1961, kot 46. patrijarh srbski pa je prisegel 18. februarja 2021. Tako je nasledil Irineja Gavrilovića. Pred tem je opravljal službo metropolita, kar je bilo njegovo poslanstvo vse od lleta 2014. Leta 2021 je ob izvolitvi na prvem škofovskem saboru Srbske pravoslavne cerkve – SPC -, ki je potekala v kripti novega hrana svetega Sava v Beogradu povedal veliko lepih reči.
»Z vsem svojim bitjem, skromnimi močmi, a z močjo in silo Božje milosti hočem delati za povezovanje ljudi, gradnjo mostov in vzpostavljanje dialoga z vsemi.Skozi ta dialog sem v Zagrebu in drugod pridobil prijatelje, in globoko sem prepričan, da sta jih pridobila tudi Srbska cerkev in srbski narod. Trudil se bom biti vreden teh ljudi v Zagrebu, Ljubljani in drugih krajih zagrebško-ljubljanske metropolije, ki so bili blizu meni, mojim duhovnikom in srbskemu narodu, ki so nas sprejeli za prijatelje in več kot to,« je povedal o svojem delu zadnjih nekaj let.
»Po enakem ključu želim biti svojim bratom, ki živijo v deželah, kjer smo pravoslavna večina, ne glede na to, kateremu narodu ali veri pripadajo, tak prijatelj, kakršne sem pridobil jaz na Hrvaškem in v Sloveniji. Zato prosim tudi vas in vse nas, očetje, bratje in sestre, da tako nadaljujemo ter molimo k našim svetim prednikom in nebeškim zavetnikom, da nam pri tem pomagajo, ter da s takim upanjem že tukaj in zdaj dosežemo večno življenje,« je še dodal.
Vsako leto pravoslavni božič spremlja tudi njegova poslanica. Letos je bila močno uperjena proti končanju vojne v Ukrajini, miru in k prenehanju prepirov na Kosovu in Metohiji. »Od sredine lanskega leta in v naši obljubljeni domovini, na Kosovu in v Metohiji, večstoletno sosedstvo postavlja ultimate, provocira, izvaja teror in nenehno grozi preostalim, nezaščitenim Srbom, s preganjanjem in okrutnostjo, ob zloveščem molku oziroma tihi podpori nekaterih močnih držav. Vse pristojne organe opozarjamo, da univerzalne človekove pravice in svoboščine, ki jih uživajo Albanci in vsi ljudje na svetu, veljajo tudi za Srbe na Kosovu in Metohiji,« je povedal Porfirije Perić na 7. januar.
Pravoslavni božič in hrana
Prazniki pravoslavne vere so tesno povezani s hrano. Skozi zgodovino so se praznovanja pravoslavnega božiča v povezavi s hrano začela že nekaj dni prej, najkasneje 5. januarja. Če smo še bolj natančni, so se včasih začele že šest tednov pred praznikom, ko so družino vstopile v obdobje posta. Ampak tokrat je poudarek na izobilju hrane.
Koline so predstavljale osrednji del teh priprav, kar je že razkritje skrivnosti o hrani. Na praznični mizi ne sme manjkati svinjine oziroma odojka. Ker pujsek vedno rine naprej, predstavlja napredovanje v prihodnosti. Tu imamo še piščančje meso, ribe, prebranec, medenjake, orehe, suhe slive, tavče gravče, česnico, sarme, polnjene paprike, suho meso, kruh, jagnje, cicvaro in še marsikaj drugega ter nadve okusnega.
Seveda je pomembno omeniti, da je hrana na mizi ob pravoslavnem božiču raznovrstna in ne povsod enaka. Odvisna je od družinskih tradicij, želja in še česa. Ampak dejstvo je, da se na pravoslavni božič dobro je.
Pravoslavni božič in badnjak
Badnjak predstavlja simbol pravoslavnega božiča. Badnjak je hrastova veja, ki (odvisno od izročila) predstavlja nov začetek. Če smo preprosti, gre za suho hrastovo vejo oziroma njihov skupek. Še pred sončnim vzhodom se poseka v gozdu dan pred božičem oziroma na badnji dan. Posekati se mora v treh zamahih, nato pa se jo odnese domov, kjer mora stati pred hišo. Zvečer jo v skupku s slamo prinesej v hišo, posujejo z žitom in postavijo ob ognjišče.
Ko se hrastovo vejo položi na ogenj, se obred začne in pravoslavni božič je tukaj. Ljudje badnjak dostikrat nesejo k prijateljem, ki imajo vrt, in tam opravijo obred požiga. Mnogi se odločijo, da ga bodo v pepel spremenili na dan malega božiča (novo leto po pravoslavnem oziroma julijanskem koledarju; po gregorijanskem koledarju 14. januar), ter ga pripeljejo v cerkev.
Pravoslavni božič in Cerkev sv. Cirila in Metoda
Cerkev sv. Cirila in Metoda je cerkev slovenske veje Srbske pravoslavne cerkve, ki stoji med Prešernovo in Tivolsko cesto, v neposredni bližini Narodne galerije, Moderne galerije in parka Tivoli v Ljubljani. Je edini značilen primer pravoslavne (neobizantinske) arhitekture iz obdobja med obema svetovnima vojnama na slovenskem, ki izstopa predvsem po bogati poslikavi notranjosti. Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 37. seji dne 29. marca 2010 sprejel odlok o razglasitvi cerkve sv. Cirila in Metoda za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Pravoslavnemu božiču sledi še novo leto
Pravoslavni božič sedmega januarja je le začetek priprav na pravoslavno novo leto. Srbska pravoslavna Cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij. Srbsko pravoslavno Cerkev je ustanovil sveti Sava, sin Štefana Nemanje. Sveti Sava je bil menih na Sveti gori Atosu (Grčija). Za Srbsko pravoslavno Cerkev je značilno, da v verskih zadevah še vedno uporablja julijanski koledar, zato so srbski prazniki praviloma 13 dni pozneje kot ustrezni prazniki v Rimskokatoliški Cerkvi in v nekaterih drugih pravoslavnih Cerkvah (v Grški pravoslavni Cerkvi, ki je tudi prešla na novejši Milankovićev koledar, ki je podoben običajnemu gregorijanskemmu koledarju).
Srbski verniki torej božič praznujejo 7. januarja (in ne 25. decembra). V sodobnem času ljudje v Srbiji praznujejo novo leto 1. januarja, vendar pa ima za prebivalce in vernike 14. januar še vedno velik pomen, saj se je v preteklosti takrat praznovalo pravoslavno novo leto oziroma se še vedno.
Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com
