Presaditev mehurja dviguje prah – slovenski strokovnjak pravi: “Znanstveno še ni dovolj preverjeno”

Presaditev človeškega sečnega mehurja je v začetku maja 2025 presenetila svetovno javnost. Kirurgi v Združenih državah Amerike so namreč prvič v zgodovini uspešno opravili tovrstno operacijo – 41-letni Oscar Larrainzar je v eni sami posegu prejel tako ledvico kot mehur od istega darovalca.

Dogodek je požel veliko medijske pozornosti kot mejnik v transplantacijski medicini. A odzivi v Sloveniji so precej bolj zadržani.

Mehur ni življenjsko nujen organ in ima kompleksno oživčenje

Na Kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) novico spremljajo z znanstvenim zanimanjem, a tudi z veliko mero previdnosti. Doc. dr. Simon Hawlina, dr. med., urolog s KO za urologijo, opozarja, da tovrstna operacija še ni blizu realni klinični uporabi. “Ni vse zlato, kar se sveti,” pravi strokovnjak in pojasni, zakaj v klinični praksi do zdaj ni bilo presaditev mehurja z dobrim razlogom.

Sečni mehur ni organ, ki bi bil življenjsko nepogrešljiv. V UKCL opravimo letno okrog 50 popolnih odstranitev mehurja (cistektomij), njegovo funkcijo pa uspešno nadomestimo s kirurško preusmeritvijo urina, običajno z uporabo dela tankega črevesa,« razloži doc. Hawlina.

Pojasni, da mehur ni le “vrečka za urin”, ampak kompleksen mišični organ, katerega naloga je shranjevanje in usklajeno izločanje urina. Oživčen je razpršeno, z mnogimi živčnimi nitmi, kar pomeni, da ob transplantaciji obnovitev nevromišične funkcije ni mogoča. Poleg tega ima mehur slabo prekrvavitev, zaradi česar je tveganje za zavrnitev presadka in nekrozo visoko.

Mitsubishi Electric, toplotne črpalke v deljeni izvedbi

Ko govorimo o sodobnem, energetsko varčnem ogrevanju, je ena prvih asociacij Mitsubishi Electric. Njihove toplotne črpalke zrak–voda že več kot petnajst let prinašajo toplino slovenskim domovom

Alternativne rešitve obstajajo in delujejo

Kot poudarja, imamo že danes na voljo zanesljive kirurške metode, ki omogočajo nadomestitev funkcije mehurja in bolnikom nudijo kakovostno življenje. T. i. urinarne derivacije (na primer iz črevesja) omogočajo kontinenco, higieno in samostojno življenje tudi po odstranitvi mehurja.

Tkivno inženirstvo – prihodnost brez imunosupresije?

Hawlina opozarja, da transplantacija mehurja kljub tehnološkemu dosežku ni dolgoročna rešitev, in poudarja, da bodo pravo revolucijo prinesli bioinženirski mehurji, izdelani iz lastnih celic bolnika:

“Sam menim, da ima v prihodnosti tkivno inženirstvo večji potencial od transplantacije, saj omogoča izdelavo bioinženirskih mehurjev iz bolnikovih matičnih celic, kar odpravlja potrebo po imunosupresiji. Trenutno pa je to še daleč od rutinske uporabe.”

Presaditev v Sloveniji? Trenutno še ne

Vprašali smo ga tudi, ali bi takšno operacijo lahko izvedli v Sloveniji. Njegov odgovor je jasen:

“Čeprav gre za izjemno obetaven mejnik v transplantacijski medicini, trenutno izvedba tovrstne operacije v naši ustanovi še ni smiselna. Metoda je še v zelo zgodnji fazi kliničnega razvoja, z omejenim številom primerov in številnimi odprtimi vprašanji glede dolgoročne funkcionalnosti presajenega mehurja, tveganj za zavrnitev ter potrebe po vseživljenjski imunosupresiji.”

A dodaja, da bi v prihodnosti ob ustrezni klinični validaciji in akumulaciji izkušenj. Tak poseg lahko postal del naše prakse. Še posebej, če se izkaže za varno in učinkovito alternativo obstoječim metodam zdravljenja hudih oblik disfunkcije mehurja.

Kaj bi potrebovali, da bi to lahko naredili tudi pri nas?

Po mnenju doc. Hawline bi morali za izvedbo transplantacije mehurja v Sloveniji izpolniti več ključnih pogojev:

1. Dokazana učinkovitost metode na večjem številu bolnikov,
2. Multidisciplinarna ekipa (urologi, transplantacijski kirurgi, imunologi),
3. Robotska kirurgija za visoko natančnost in manj zapletov,
4. Regulativna in etična odobritev,
5. Zadostna finančna in organizacijska podpora.

“Robotska asistenca je pri tej vrsti operacije bistvena – omogoča fino disekcijo, precizno vaskularno anastomozo in manj zapletov, kar povečuje možnosti za uspešno presaditev,” še poudari.

Izjemen mejnik za presaditev, a še dolga pot pred nami

Čeprav gre za zgodovinsko medicinsko novost, številni strokovnjaki, tudi v Sloveniji, opozarjajo, da je treba tovrstne dosežke gledati v realnem kliničnem kontekstu. Bolj kot presaditve v tem trenutku prihodnost predstavljajo regenerativne terapije in tkivno inženirstvo.

Celoten intervju z doc. Hawlino bo objavljen v naslednji številki strokovne revije Interno.

Napisal: K. J.

Kam se letos odpraviti z otroki decembra? Tale kraj je razprodan vsako leto

Ko se v dolenjskih gozdovih začnejo svetlikati prve lučke, se med drevesi znova prebudi čarobni svet — Božičkova dežela. Že od leta 2012 velja za enega najlepših družinskih zimskih doživet

Vir: Facebook – UKC Ljubljana, kclj.si