Menjaš filter v prezračevalnem sistemu? NE naredi te napake
LJUBLJANA – V iskanju nižjih stroškov marsikdo poseže po cenejših, univerzalnih ali celo ponarejenih filtrih za prezračevalne sisteme. A strokovnjaki opozarjajo: takšna odločitev lahko hitro vodi v slabšo kakovost zraka, višje račune za elektriko in celo okvare naprav. Zakaj je vgradnja originalnih filtrov ključna za zdravo bivalno okolje – in kje se skriva nevarnost ponaredkov?
Miti, ki ne umrejo kar tako
V Sloveniji se je zadnja leta razmahnila vgradnja prezračevalnih sistemov. Še posebej po epidemiji, ko so šole in pisarne iskale rešitve za boljši zrak. A z rastjo zanimanja rastejo tudi miti. Eden izmed njih? Da se v ceveh nabira “umazanija” in da je vse skupaj zdravju škodljivo.
Pa je to res?
“Ne. Prezračevalni sistemi uporabljajo stalni pretok suhega zraka, ki ne zastaja in gre vedno čez filtre,” pojasnjujejo strokovnjaki za Revijo Varno Bivanje (2024). V praksi to pomeni, da pogojev za razvoj bakterij, plesni ali drugega ne pride niti blizu.
In še nekaj – sodobni sistemi imajo ločene tokove za odpadni in svež zrak. Zrak se torej ne meša, ampak gre vsak po svoji poti. Toplota se izmenja, zrak pa ne.
Ampak hej – to niso samo tehnične finte. To pomeni, da ti v spalnico ne bo prišel vonj iz kuhinje. In da bo pozimi toplo brez dodatne porabe energije.
Dva filtra – in en velik razlog za redno menjavo
Vsaka rekuperatorska enota ima ponavadi dva osnovna filtra. Prvi je namenjen lovljenju večjih delcev (prah, listje, drobci). Drugi je bolj natančen – lovi mikrodelce, alergene in podobno drobnarijo.
In zakaj je to pomembno? Ker s tem ne ščitimo le sebe, ampak tudi napravo. Življenjska doba motorja je daljša, sistem porabi manj elektrike, pa še bolj tiho deluje.
“Kombinacija filtrov poleg kakovostnega zraka ščiti notranje komponente prezračevalnega sistema pred obrabo ter zagotavlja energetsko učinkovitost in varno delovanje celotnega sistema,” je za Dom Plus pojasnila poznavalka.
Z dodatki do še boljšega zraka
Dobra novica? Osnovna filtra nista vse. Lahko jih nadgradimo. V kuhinji? Dodaš maščobni filter. Kopalnica? Filter proti vlagi. Alergik? Obstajajo filtri za cvetni prah.
Ti dodatki pridejo prav, ko imaš specifične potrebe. Na primer – če živiš ob prometnici ali v bližini industrijskega objekta v Trbovljah. Ali pa če ti vsako pomlad cvetni prah zmeša živce.
“Z dodajanjem teh dodatnih filtrov dosežemo izboljšano kakovost zraka, zaščito notranjih komponent prezračevalnega sistema ter optimizacijo njegovega delovanja glede na posebne pogoje in potrebe posameznih prostorov,” je dodala poznavalka.
Kako pogosto jih je treba zamenjati? Odvisno, ampak …
Povprečno: enkrat letno. Ampak to ni že vse.
Če je prostor bolj obremenjen (kuhinja, kopalnica), pa vsakih 6 mesecev. In če si v krajih, kjer se vsakih nekaj dni dvigne prašna meglica (kot recimo v okolici Anhovega)? Morda še pogosteje.
Na pogostost vpliva več stvari – od tega, kako pogosto sistem deluje, do kakovosti zraka zunaj. Če si v Ljubljani, kjer prometni zamaški niso redkost, bodo filtri hitreje obremenjeni kot nekje na Tolminskem.
Pralni filtri? Super rešitev. Ampak …
Nekateri filtri v sistemih so pralni. To pomeni, da jih lahko umijemo z vodo in detergentom, posušimo in znova uporabimo. Ni slabo, če želiš prihraniti nekaj denarja in biti okolju prijazen.
Ampak pozor: pranje ne pomeni večne življenjske dobe. Ko filter izgubi svojo prožnost ali se zasuši, je konec. Treba je kupiti novega. Prej kot kasneje.
Ponaredki: skrivna past za tvoje zdravje in tvoj žep
Na trgu se vedno pogosteje pojavljajo univerzalni filtri. In še slabše – ponaredki. Ponavadi cenejši, pogosto slabši. In dolgoročno dražji.
Zakaj?
Ker univerzalni filtri niso narejeni po točnih specifikacijah posameznega sistema. Lahko imajo večji zračni upor, slabše filtrirajo delce ali pa se preprosto ne prilegajo.
“Zaradi univerzalnih filtrov je učinkovitost filtracije lahko manjša, saj ni nujno, da univerzalni izpolnjujejo natančne specifikacije posameznega sistema oziroma enote,” opozarja poznavalka za Dom Plus.
Posledica? Večja poraba elektrike, hitrejša obraba motorja, slabša kakovost zraka. Kar ni ravno, kar si želimo.
Zamenjava je enostavna (tudi za ne-tehnike)
Večina naprav ima LED opozorilnik ali drugo signalizacijo, ki ti pove, kdaj je filter treba zamenjati. In ne skrbi – to zmore vsak. Priložena navodila, videoposnetki, pa še YouTube je poln vodičev.
Ne potrebujete serviserja. In ne, ne boste kaj pokvarili.
Koliko elektrike pokuri sistem? Presenetljivo malo
Tu je računica. Ena enota porabi od 0,4 do 3,3 vata. To pomeni letni strošek od 5 do 11 evrov, če deluje ves čas. Celih 365 dni.
Če imate enoto z ventilatorjem (največji porabnik), ki deluje z 6,2 W moči, vas bo to stalo manj kot 11 evrov letno. Poroča Revija Varno Bivanje (2024).
In ker sistemi večino časa delujejo z nižjimi močmi, je realni strošek še manjši. Skoraj zanemarljiv, če primerjamo s klimo ali ogrevanjem.
Naj ga ugasnemo? Ne, hvala
Marsikdo pomisli: kaj pa če sistem časovno izključim, da varčujem z energijo ali manj obremenim filtre?
Ne. Slaba ideja.
Če se sistem ne uporablja stalno, se poruši ravnotežje pretoka zraka. Lahko pride do vlage, plesni, slabega vonja ali celo do tega, da sistem začne delovati napačno.
“Sistem bo najbolje in pravilno deloval, če bomo zaupali avtomatiki, na kateri temelji prilagajanje njegovega delovanja,” opozarja poznavalka. Uporabnik lahko izbere režim (nočni, intenzivni), a naj sistem vedno deluje v osnovi. Tudi, če je minimalno.
Ne varčuj na napačnem mestu
Originalni filter morda stane nekaj več. Ampak dolgoročno ti bo prihranil več, kot si misliš. Manj stroškov z elektriko, manj popravil, boljša kakovost zraka.
Poceni ponaredek? Lahko pomeni višje stroške zdravljenja zaradi alergij, okvarjeno napravo in več stresa. In roko na srce – tega res nihče ne potrebuje.
Viri:
- Revija Varno Bivanje, 2024
- Dom Plus, intervju z Kajo Forneci, marec 2025
- Eko sklad – priporočila za učinkovito prezračevanje, 2024
- Zeleni Dom, izjava Mitje Kralja, februar 2025
- Foto: Freepik
Pripravil: N. Z.
