Pripravite se na zimski čas: ta preprost trik olajša prilagajanje
Konec oktobra bomo znova prešli na zimski čas, kar pomeni, da bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj. Čeprav se mnogi veselijo dodatne ure spanja, lahko ta sprememba zmoti naš ustaljeni ritem spanja in počitka. Strokovnjaki zato priporočajo postopno prilagajanje, da bi prehod na zimski čas potekal čim lažje, piše Informer.rs.
Premik ure bo v nedeljo, 25. oktobra 2026. Ob 3. uri zjutraj bomo kazalce premaknili nazaj na 2. uro. Čeprav bomo tako pridobili dodatnih 60 minut, to še ne pomeni, da bomo dejansko spali toliko dlje. Po nekaterih raziskavah ljudje prvo noč po prehodu na zimski čas v povprečju spijo le približno 33 minut dlje.
Poleg tega lahko sprememba zmoti spalne navade, posledice pa nekateri občutijo tudi v naslednjih dneh. Zaradi zgodnejšega sončnega zahoda bomo imeli v popoldanskih urah manj naravne dnevne svetlobe, kar lahko vpliva na budnost in razpoloženje. Raziskave kažejo, da lahko premikanje ure dvakrat letno zmoti cirkadiani ritem oziroma notranjo biološko uro, ki uravnava cikel spanja in budnosti.
Zato je koristno, da telo na spremembo pripravimo vnaprej in postopoma prilagodimo vsakodnevne navade, s čimer si olajšamo prehod na novi časovni režim.
Postopoma prilagajajte večerno rutino
Strokovnjakinja za spanje dr. Ali Her priporoča preprost ukrep v tednih pred premikom ure. Svetuje, da večerno rutino vsak dan prestavimo za približno 15 minut na poznejši čas. Takšno postopno prilagajanje lahko telesu pomaga, da se navadi na novi urnik brez nenadne spremembe ustaljenega ritma. Tako bomo lažje ohranili reden urnik spanja in zmanjšali možnost, da bi se po premiku ure počutili izčrpane. Pomembno je tudi, da se trudimo vsak dan odhajati spat in vstajati ob približno isti uri. Reden urnik spanja namreč pomaga telesu ohranjati stabilen biološki ritem.
Dnevna svetloba in spalno okolje sta pomembna za kakovosten spanec
Poleg časa odhoda v posteljo je treba pozornost nameniti tudi razporeditvi obrokov. Tudi prebavni sistem sledi določenemu biološkemu ritmu, zato je priporočljivo, da obroke uživamo vsak dan ob približno istem času. Večerja naj ne bo preobilna, prav tako se je priporočljivo izogibati prehranjevanju tik pred spanjem. Dnevna svetloba je eden ključnih dejavnikov pri uravnavanju notranje biološke ure. Zato strokovnjaki priporočajo zadrževanje na prostem v jutranjih urah, ko lahko naravna svetloba pomaga telesu uskladiti cikel spanja in budnosti.
H kakovostnejšemu počitku lahko pripomore tudi ustrezno urejeno spalno okolje. Dneve pred premikom ure lahko izkoristimo za pospravljanje spalnice in odstranjevanje nepotrebnih predmetov, ki ustvarjajo občutek nereda. V večernih urah je priporočljivo uporabljati pridušeno osvetlitev, posteljo pa nameniti predvsem spanju in počitku. Takšne navade lahko telesu pomagajo, da lažje prepozna, kdaj je čas za sprostitev in odhod v posteljo.
(us; Foto: Pixabay)
