Rajske plaže Italije, ki jih (še) ne pozna vsak
Italija. Dežela zgodovine, umetnosti in tiste brezčasne romantike. A ko se umakneš od kamnitih mest in obrnjenega pogleda proti morju, odkriješ nekaj drugega. Nekaj tihega, naravnega, skoraj svetega. Ob njenih več kot osem tisoč kilometrov dolgi obali se skriva vrsta čudes, ki niso obdana z množicami turistov. Tokrat pet takih krajev, kjer te vsaka kaplja morja opomni, da raj obstaja. In včasih je prav čez Jadran.
Cala Goloritzé, Sardinija
Na robu vzhodne Sardinije, kjer skale padajo v morje kot odlomki sveta, se skriva Cala Goloritzé. Do nje ni ceste. Pripelje te lahko čoln, ali pa se zaneseš nase in uro in pol hodiš skozi suho pokrajino, kjer diši po timijanu. Ko prideš do cilja, veš, zakaj si prišel. Bele kamnite kroglice pod nogami, kristalno morje, ki se igra z vsemi odtenki modrine in apnenčast obok, ki varuje zaliv kot naravni portal.
Vstop je omejen. Tudi število obiskovalcev na dan je strogo nadzorovano, rezervacija prek aplikacije pa obvezna. Ne zato, da bi bil izlet bolj poseben, temveč da bi narava ostala takšna, kot je. Tiha, čista in nedotaknjena.
Spiaggia dei Conigli, Lampedusa
Čeprav nosi ime po zajcih, so v tej zgodbi glavni liki druge vrste. Redke želve Caretta caretta, ki si tu vsako leto izkopljejo gnezdo, prav na belem pesku Zajčje plaže, ob vodi, ki je bistrejša kot katerakoli steklenica. Na otoku Lampedusa, ki je bližje afriški kot italijanski celini, se narava ne pusti motiti.
Do plaže ne moreš kar tako. Potrebno je malo hoje, nekaj spoštovanja in nič plastike v torbi. Tisti, ki pridejo, vedo zakaj. Ker iščejo nekaj drugačnega. Tisto tišino, ki jo ustvarja le val, ki se umakne nazaj v morje. In mir, ki ga ne kupiš z letalsko karto.
La Pelosa, Stintino
Bližje severu Sardinije, skoraj na konici, se razprostira La Pelosa. Prva misel ob pogledu na morje je: »To ni Italija. To so Karibi.« Plitvina se razteza daleč v modrino. Barva vode pa je tako svetla, da se zdi kot svetlobni filter.
A ko nekaj postane prelepo, pridejo množice. In La Pelosa je to že občutila. Da bi preprečili propad peska, so uvedli zaščitne podloge pod brisače. Tudi vstop na plažo se šteje. In čisto prav je tako. Ta košček sveta je preveč krhek, da bi bil samoumeven.
Tropea, Kalabrija
Če se pelješ ob zahodni obali Italije in zagledaš mesto, ki lebdi nad klifom, si skoraj gotovo naletel na Tropeo. Mesto je kot razglednica, ki je po pomoti postala resničnost. Na vrhu bela mesta arhitektura, spodaj plaža, ki s svojo modrino reže v oči. In vmes pečina, ki ohranja popoln kontrast.
Plaža Spiaggia della Rotonda je najbolj znana, a ne najbolj obljudena. Ob sončnem zahodu postane vse oranžno. Ljudje ne govorijo veliko. Samo sedijo in gledajo. Čeprav je Italija polna spektakla, je Tropea kraj, kjer je narava režiser.
Baia dei Turchi, Puglia
Legenda pravi, da so tukaj pred stoletji pristali otomanski vojaki. Danes pa je Baia dei Turchi nekaj povsem drugega. Zeleni borovci šepetajo ob morju, poti so ozke in naravne, turistične infrastrukture skoraj ni. Ko se približaš plaži, se ti zazdi, da si vstopil v drug čas.
Nahaja se v bližini mesta Otranto, kjer se križajo zgodovina in sodobni ritem juga. A zaliv je nekaj posebnega. Ljudje prihajajo zgodaj, s kolesi ali peš. Nekateri prinesejo knjigo, drugi le mir. Tretji pa spomin, ki ga tu oživijo. In nikogar ne moti, da ni gneče, kajti včasih je to največje razkošje.
Pripravil: J.P.
Vir: The Sun, CNN Travel, RAI News, La Repubblica, VisitItaly.eu
