Roland Garros: Zgodovina Grand Slama

31. jul. 2024, ob 11.31
Posodobljeno pred 1 letom ali več
777
320 SEK

Odprto prvenstvo Francije je znano tudi pod imenom Roland Garros. Uradno ime tekmovanja se glasi Tournoi de Roland-Garros oziroma Internationauc de France de Tennis. Turnir je bil ustanovljen že davnega leta 1891 pod imenom Championnat de France, vse do danes pa je eden izmed najbolj priljubljenih športnih turnirjev na svetu. Teniški zvezdniki in zvezdnice se vsako leto dobijo na Grand Slamu in se skušajo zapisati v zgodovino. Kako je Roland Garros postal to, kar je danes?

Zgodovina Roland Garrosa od ustanovitve do danes

Leta 1891 je bilo ustanovljeno tekmovanje Championnat de France, sodelovali pa so lahko le tenisači, ki so bili člani francoskih klubov. Prvi zmagovalec turnirja je bil H. Briggs, ki je bil sicer Britanec, a ker je živel v Parizu, je bil tudi član kluba Stade Francais. V finalu je porazil P. Baigneresa, imena obeh pa sta neznana. Prvo žensko tekmovanje je bilo šest let kasneje leta 1897, mešane dvojice so prvič zaigrale leta 1907, ženske dvojice pa leta 1907.

Turnir je bil odpovedan med letom 1915 in 1919, ko je po Evropi divjala prva svetovna vojna. Po koncu vojne in vse do leta 1924 se je turnir igral na štirih prizoriščih: Societé de Sport de l’Île de Puteaux, The Croix-Catelan, Tennis Club de Paris in Société Athlétique de la Villa Primrose.

Francosko prvenstvo postane mednarodni dogodek z letom 1925, ko se nanj lahko prijavijo vsi mednarodni amaterji. Mednarodna teniška organizacija je turnir tudi uradno priznala. Leta 1928 je Stade de France ponudil teniškim veljakom tri hektare zemlje pod pogojem, da se nov stadion imenuje po veteranskemu pilotu prve svetovne vojne, Rolandu Garrosu. Novi Stade de Roland Garros je gostil Davisov pokal, še istega leta pa se je tja preselilo tudi francosko prvenstvo.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Po koncu druge svetovne vojne se je v letih 1946 in 1947 francosko prvenstvo igralo za Wimbledonom, kar je iz prvenstva ustvarilo tretji Grand Slam dogodek leta. In ko že govorimo o Grand Slamih, je bil Roland Garros leta 1968 prvi Grand Slam, ki je postal odprto prvenstvo. Vse od tistih časov je naraščala vloga športa, tenisa in športnikov v naši družbi. Tenis je postal eden izmed najbolj gledanih in spremljanih športov na svetu, Roland Garros pa je eden od štirih Grand Slamov v letu. To so poleg Roland Garrosa še Australian Open, Wimbledon in US Open. Tako bomo kmalu praznovali tudi 100. obletnico vseh štirih turnirjev, kar bo leta 2025.

Roland Garros je že leta 2005 izenačil nagradni sklad za ženske in moške
Roland Garros je že leta 2005 izenačil nagradni sklad za ženske in moške

Roland Garros razdeli točke med svoje udeležence

Moški za zmago prejmejo 2000 točk, finalist pa jih prejme 1200. Polfinalisti prejmejo 720, četrtfinalisti pa 360 točk. 180 točk je podanih tistim, ki se uvrstijo med najboljših šestnajst, 90 pa tistim, ki se uvrstijo med 32 najboljših. Enako je pri moških dvojicah.

Ženske za zmago prejmejo 2000 točk, finalistka pa jih prejme 1300. Polfinalistke prejmejo 780, četrtfinalistke pa 430 točk. 240 točk je podanih tistim, ki se uvrstijo med najboljših šestnajst, 130 pa tistim, ki se uvrstijo med 32 najboljših. Enako je pri ženskih dvojicah.

Roland Garros z velikimi nagradami

Roland Garros je turnir, ki ima vsako leto višji zmagovalni sklad. V letu 2022 je ta znašal kar 43,6 milijonov evrov. To je bilo skoraj 27 odstotkov več kot leto poprej. Celoten sklad se razdeli med sodelujoče. Že vse od leta 2005 pa je Roland Garros turnir, ki ima nagrade za ženske in moške izenačene.

Pri posameznikih je zmagovalec v žep pospravil kar 2,2 milijona evrov. Finalist je prejel 1,1 milijona evrov, udeleženec polfinala pa 600 tisoč evrov. Kdor je prispel do četrtfinala je prejel 380 tisoč evrov. 220 tisoč evrov za tiste med 16 najboljših, 125 tisoč evrov za tiste med najboljših 32, 86 tisoč evrov za tiste med najboljših 64 in 62 tisoč evrov za tiste med najboljših 128. Nagrade prejmejo tudi kvalifikacije, saj se tako prejmejo 31 tisoč, 20 tisoč in 14 tisoč evrov tisti, ki se prebijejo v tretji, drugi oziroma prvi krog kvalifikacij.

Dvojice imajo pri Roland Garrosu nekoliko manjši sklad. Zmagovalni par si razdeli 580 tisoč evrov, finalista pa prejmeta 290 tisoč evrov. Polfinalni pari prejmejo 146 tisoč evrov, četrtfinalni pari pa 79 tisoč evrov. Med najboljših 16 prejmejo 42 tisoč evrov, med najboljših 32 prejmejo 25 tisoč in med najboljših 64 prejmejo 15 tisoč evrov.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Mešane dvojice imajo še nižjo denarno nagrado na Roland Garrosu. Zmagovalni par prejme 122 tisoč evrov, finalista pa 61 tisoč evrov. Polfinalni par prejme 31 tisoč evrov, četrtfinalni par pa 17 tisoč evrov. 10 tisoč evrov prejme par, ki se uvrsti med najboljših 16 Roland Garrosa, pol manj pa tisti pari, ki so se uvrstili med najboljših 32.

Roland Garros in Rafael Nadal sta v zadnjih letih neločljiva
Roland Garros in Rafael Nadal sta v zadnjih letih neločljiva

Roland Garros v letu 2022

Na letošnjemu Roland Garossu smo dobili pet zmagovalcev, v moških in ženskih kategorijah. Moški prvak je postal Rafael Nadal, ki je v finalu premagal Norvežana Casperja Ruuda. Poljakinja Iga Świątek je v finalu premagala Američanko Coco Gauff in si zagotovila zmago na Roland Garrosu. Med moškimi dvojci sta se v finalu pomerila para Marcelo Arevalo in Jean-Julien Rojer ter Ivan Dodig in Austin Krajicek. Zmagal je prvi par.

Pri ženskih dvojicah je francoska dvojica Caroline Garcia-Kristina Mladenovic premagala ameriško navezo Coco Gauff-Jessica Pegula. Pri mešanih dvojicah pa se je zmage veselila japonsko nizozemska naveza Ena Shibahara in Wesley Koolhof, ki je v finalu mešanih dvojic Roland Garrosa premagala Jorana Vliegena in Ulrikke Eikeri.

Rekorderji Roland Garrosa

Roland Garros ima več kot 130 let zgodovine, ki se deli na kar na tri obdobja. Francosko prvenstvo, Pre-Open obdobje in obdobje odprtega prvenstva. Zaradi aktualnosti bomo preverili le obdobje odprtega prvenstva, ki se igra od leta 1968. Kdo so torej rekorderji novega obdobja Roland Garrosa?

Največ zmag (14) pri moških ima Rafael Nadal, ki je prvič zmagal leta 2005 in nenazadnje tudi letos. Je tudi rekord z največ zaporednimi zmagami na Roland Garrosu, saj je zmagal na turnirjih od leta 2010 do 2014. Največ zmag v moških dvojicah imata Daniel Nestor in Max Mirnyi, ki sta dvakrat zmagala skupaj, dvakrat pa v ločenih parih. Nekoliko dlje v zgodovino Roland Garrosa moramo iti, ko iščemo največ zmag pri mešanih dvojicah, saj tam vodi Jean-Claude Barclay, ki je med leti 1968 in 1973 zmagal trikrat – z Francoise Durr.

Največ zmag v celoti Roland Garrosa ima Max Decugis, ki je med leti 1902 in 1920 zmagal na kar 28 turnirjih (8 posamično, 13 dvojice in 7 mešane dvojice). V novem obdobju pa je to ponovno Rafael Nadal, ki se je zmag na Roland Garrosu veselil 14-krat, vedno posamično.

Pri ženskah ima največ posamičnih zmag na Rolland Garrosu Američanka Chris Evert, ki je zmagala sedemkrat, nazadnje leta 1986. Trikrat zapored sta zmagali Monica Seles in Justine Henin, kar je še danes rekord pri ženskih posameznicah. Martina Navratilova je tista, ki drži največje število zmag v dvojicah in mešanih dvojicah. V dvojicah je med leti 1975 in 1988 zmagala sedemkrat, v mešanih dvojicah pa med leti 1984 in 1988 petkrat. Pri slednji kategoriji se ji pridruži še Gigi Fernandez, ki je nekaj let kasneje zmagala petkrat zapored.

Največ zmag v celotni zgodovini Roland Garrosa ima Suzanne Lenglen, ki je med leti 1919 in 1926 zmagala 15-krat (6 posamično, 2 dvojice in 7 mešane dvojice). V novem obdobju pa je to Martina Navratilova, ki se je med leti 1974 in 1988 veselila enajstkrat.

Več o tem smo že pisali tukaj.

Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com

777
320 SEK