Se tuširate vsak dan? Dermatologi opozarjajo: “Manj je včasih več!”
Tuširanje – za nekatere ritual sprostitve, za druge nujen jutranji zagon. Toda kako pogosto se moramo v resnici umivati? Če vprašate dermatologe, vas bo odgovor morda presenetil. Vsakodnevno tuširanje namreč ni univerzalno pravilo za zdravo kožo, temveč lahko postane past, ki vodi v izsušitev in poškodbe naravne bariere.
Zdravniki proti navadam družbe: Kako smo prišli do tuširanja kot vsakodnevne norme?
Pomislite na svoje otroštvo. Še pred nekaj desetletji so se mnogi kopali le ob koncu tedna – sobotna kopel je bila družinska rutina. Danes pa je pričakovano, da se tuširamo vsak dan. Razlog? Marketing kozmetičnih velikanov, družbeni standardi in strah pred telesnim vonjem. A dermatologinja Iva Crnarić je v nedavni oddaji presenetila z izjavo, da vsakodnevno prhanje morda sploh ni nujno – za marsikoga bi bilo bolj zdravo celo vsak drugi dan.
“Koža ima svoj ritem,” je poudarila. “Če jo nenehno izpostavljamo vodi in agresivnim sredstvom, lahko oslabi in izgubi svojo naravno zaščito.”
Ko se spotimo, je vse drugače – ali pač?
Barbara Kolar, voditeljica oddaje, je ob njenem odgovoru začudeno vprašala: “Kaj pa po treningu? Ko smo premočeni do kože?” Dermatologinja je odgovorila mirno, a odločno: “V takšnih primerih je ključno izbrati nežne gele ali oljne čistilce.” Ključni poudarek je bil na tem, da se izogibamo agresivnim milom, ki dišijo po cvetličnih poljih, a našo kožo pustijo izsušeno kot puščavo.
Tu se skriva največja zmota sodobnega tuširanja: vonj po “čistosti” ne sme pomeniti, da koža poči od suhosti.
Miti o higieni: zakaj se vsakodnevno umivanje zdi neizogibno?
Marsikdo ob takšnih priporočilih vihra z nosom. V komentarjih pod viralnim posnetkom se je oglasil tudi gledalec, ki je zapisal: “Ne moreš vstopiti na tramvaj, ker smrdi. Ljudje se ne umivajo, poslušajo take neumne nasvete!” To je klasičen primer, kako se percepcija telesne higiene razlikuje med generacijami in kulturami. V urbanih središčih, kjer gneča in telesna bližina nista redkost, se prhanje zdi skoraj civilizacijska dolžnost.
A kaj pravi znanost?
Naravna plast olj na naši koži deluje kot zaščitni plašč – preprečuje izgubo vlage in varuje pred mikroorganizmi. Pretirano umivanje, zlasti z vročo vodo in močnimi mili, lahko povzroči ravno nasprotno – postanemo bolj dovzetni za vnetja, srbenje in celo razpoke kože. Dermatologi opozarjajo, da se to posebej pozna pozimi, ko je zrak suh in ogrevanje še dodatno izčrpa naravno vlago kože.
Realnost je bolj zapletena – vsakdo ima svojo zgodbo
Seveda obstajajo izjeme. Tisti z mastno kožo, športniki, ljudje, ki veliko časa preživijo na prostem ali v umazanih delovnih okoljih, bodo verjetno potrebovali pogostejše umivanje. Toda za nekoga, ki večino dneva preživi v pisarni in se ne poti pretirano? Morda je čas, da premisli o svojih navadah.
Ena od gledalk je zapisala: “Ne predstavljam si, da bi otroci šli v posteljo brez kopeli. Pri nas se kopa vsak večer!” Gre za družinsko navado, ki ima lahko več opraviti s čustveno varnostjo in rituali kot z dejansko higieno.
Kako tuširanje spremeniti v ritual nege, ne pa izsuševanja?
- Omejite čas tuširanja na 5–10 minut – daljše tuširanje pomeni večjo izgubo vlage.
- Izogibajte se vroči vodi – topla ali mlačna voda je boljša izbira za kožo.
- Uporabljajte nežne, naravne čistilne gele – še bolje: izdelke z olji, ki hkrati čistijo in vlažijo.
- Nanesite vlažilno kremo takoj po tuširanju – ključ je v zadržanju vlage, ko je koža še rahlo vlažna.
Naj bo tuširanje osebna izbira, ne pa družbena diktatura
Čeprav se marsikomu zdi, da je vsakodnevno tuširanje edini način, da ostanemo sveži in čisti, strokovnjaki pravijo drugače. Pomembno je, da prisluhnemo svojemu telesu – in če koža zateguje in postaja suha, morda ni težava v vodi, ampak v pogostosti. Konec koncev, ne gre le za to, kako pogosto se tuširamo, ampak kako dobro razumemo, kaj naša koža zares potrebuje.
Napisal: E. K.
Vir: Facebook, Freepik
