Skrivnostni oceanski tok – Antarktika se tali
Antarktika se tali. Skrivnosten in najmočnejši oceanski tok ima globok vpliv na podnebje, prehranske sisteme in antarktične ekosisteme. Antarktika je ogrožena, Tok je najmočnejši in tudi najbolj oddaljen. Vendar kaže, da zadnja leta slabi. Ali lahko do leta 2050 ustavimo njegovo slabitev? Antarktika se tali in to vpliva na ves planet.
Antarktični cirkumpolarni tok
Antarktični cirkumpolarni tok velja za najmočnejši oceanski tok na našem planetu. Obkroža Antarktiko in sega od gladine do dna oceana.
Novembra 2018 so znanstveniki v Antarktični cirkumpolarni tok namestili posebne sonde, ki merijo gostoto, slanost in temperaturo vode. Spremljajo tudi vse oblike sprememb v turbulenci in tlaku.
Ključnega pomena je za zdravje Zemlje, saj ohranja Antarktiko hladno in zamrznjeno. Spreminja se tudi s segrevanjem svetovnega podnebja. Znanstveniki proučujejo tok in ugotavljajo kako bi lahko spremembe toka na podlagi sprememb temperature, slanosti in gostote vplivale na prihodnost oceanov in tudi na planet Zemlja. Gre vendar za zelo močan tok, ki deluje na celoten planet.
Zelo močan tok, ki deluje na celoten planet
Antarktični cirkumpolarni tok vsako sekundo od zahoda proti vzhodu prenese približno 165 do 182 milijonov kubičnih metrov vode (enota, imenovana tudi » Sverdrup «)
Arktični tok teče v smeri urinega kazalca okoli Antarktike. Je najmočnejši oceanski tok na planetu. Za primerjavo: Je pet krat močnejši od Zalivskega toka in 100-krat močnejši od toka reke Amazonke.
Je del svetovne oceanske avtoceste. Povezuje Tihi, Atlantski in Indijski ocean. Zaradi svoje moči in povezovanja z oceani, vpliva na podnebje, dotok hladne ali tople vode in vpliva na razpored hranil po celotnem planetu.
Taljenje antarktičnega ledu
Taljenje Arktilčega ledu vpliva na slanost morja. Sveža, hladna voda iz taljenja antarktičnega ledu redči slano vodo oceana, kar lahko moti oceanske tokove.
Antarktični cirkumpolarni tok se bo do leta 2050 zaradi segrevanja sveta upočasnil za 20 %, kar bo imelo daljnosežne posledice za življenje na Zemlji.
Antarktični cirkumpolarni tok
Antarktični cirkumpolarni tok je kot jarek okoli ledene celine. Tok pomaga zadržati toplo vodo in ščiti ranljive ledene plošče. Deluje tudi kot ovira za invazivne vrste. Te so predvsem južne bikove alge (vrsta rjavih alg), in vse živali, ki se s tokom prenesejo na celino. Tudi s pomočjo plavajočih odpadkov. Vse to pa igra pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja.
Antarktični cirkumpolarni tok ni tako dobro razumljen
Za razliko od bolj znanih oceanskih tokov – kot so Zalivski tok ob vzhodni obali Združenih držav Amerike, Kurošiov tok blizu Japonske in Agulhasov tok ob obali Južne Afrike – antarktični cirkumpolarni tok ni tako dobro razumljen. To je deloma posledica njegove oddaljene lege. Neposredne meritve so zaradi oddaljenosti še posebej težavne.
Vpliv podnebnih sprememb
Oceanski tokovi se zelo odzivajo na spremembe temperature, koncentracije soli smeri vetra in količine morskega ledu.
Zato je svetovni oceanski tekoči trak (oceanska avtocesta) ranljiv za podnebne spremembe na več področjih:
Če se spremeni le eden od elementov, se podre ravnovesje poruši. To pa vodi v propad.
Teoretično gledano, bi moralo segrevanje vode okoli Antarktike tok upočasniti. Gostota vode se pri segrevanju spreminja kar pospeši tok. Moč toka je odvisen od gostote vode in smeri vetra. Topla voda je manj gosta, kar bi moralo biti dovolj da se tok pospeši. Vendar dosedanja opazovanja kažejo, da je moč toka v zadnjih desetletjih ostala relativno stabilna .
Taljenje antarktičnega ledu
Ta stabilnost vztraja kljub taljenju okoliškega ledu To je pojav, ki v preteklosti ni bil v celoti raziskan. Tega tudi v preteklosti sploh ni bilo.
Vendar se spremembe lahko predvidijo. Pomembno vlogo pri predvidevanjih in moderiranju igra superračunalnik in podnebni simulator. Razvili so ga v okviru Konzorcija za modeliranje oceansko-morskega ledu v Avstraliji .
Svet se bo segreval
Medtem ko se bo svet segreval se bo hladna voda z Antarktike selila proti severu in s tem polnila v globine oceana. To povzroča velike spremembe v gostotni strukturi oceana. Preprečuje vpliv segrevanja oceanov, kar do leta 2050 vodi do splošne upočasnitve tokov za kar 20 %.
Posledice bodo daljnosežne
Posledice bodo daljnosežne.
Šibek antarktični cirkumpolarni tok bodo vidne na globalni ravni. Kot glavni tok, ki kroži s hranili bogate vode okoli Antarktike, igra ključno vlogo v antarktičnem ekosistemu.
Oslabitev toka bo zmanjšala biotsko raznovrstnost in zmanjšala produktivnost ribištva, od katerega so odvisne številne obalne skupnosti. Prav tako bo pripomogla k vstopu invazivnih vrst, kot je južna bikovska alga ( rjava alga), na Antarktiko, kar bo zrušilo lokalne ekosisteme in prehranjevalne verige.
Antarktika se tali
Šibkejši tok bo omogočil tudi prodor toplejše vode proti jugu, kar bi pospešilo taljenje antarktičnih ledenih polic. To pomeni dvig morske gladine po vsem svetu. Hitro taljenje ledu pomeni tudi segrevanje vode in slabljenje tokov. Svet bo potonil v začarano spiralo, Rešitev pri tem pa ni na vidiku.
Ta motnja se bo razširila na globalne podnebne razmere. Sposobnost oceanov pri uravnavanju podnebnih razmer in sprememb bo močno okrnjena.
Emisije bo potrebno zmanjšati
Emisije bo potrebno zmanjšati, kajti napovedi niso dobre. Res je, da je težko napovedati prihodnost. Dejstvo pa je, da se vse pomika naravnost proti napovedanemu – oslabitev toka bo drastično spremenila podnebje. Antarktika se tali.
Usklajena prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi lahko še vedno omejila taljenje ledu okoli Antarktike. Zavedanjem da je Antarktika, čeprav zelo oddaljena, ključni dejavnik pri uravnavanju Zemljinega podnebnega stanja, bo igralo pomembno vlogo. Antarktika, kot že povedano, je ključna pri podnebju, oceanskih tokovih in nenazadnje tudi pri prehrani.
Vzpostavitev dolgoročnih študij v Južnem oceanu bo ključnega pomena za natančno spremljanje teh sprememb.
S proaktivnimi in usklajenimi mednarodnimi ukrepi imamo priložnost obravnavati in morda preprečiti učinke podnebnih sprememb na naše oceane.
Pripravila AK
Vir: bbc.com, theconversation.com, unsplash.com
