Sočutje do sebe namesto kritičnosti
Verjetno se spomnite trenutka iz bližnje preteklosti, ko ste naredili napako. Ste se nanjo odzvali s sočutjem do sebe in si oprostili, ali ste bili kritični in strogi, namesto da bi priznali, da so napake del življenja? Družba, v kateri živimo, nas velikokrat uči, da je dobro biti kritičen do sebe. S trdim odnosom do sebe naj bi lažje dosegali svoje ambicije in izkazali odločnost. Vendar pa številne raziskave dokazujejo, da sočutje do sebe nima tako dobrih učinkov, kot smo mislili.
Njene posledice so lahko uničujoče. Če je to zastopano v veliki meri, povečuje raven stresa v našem življenju, občutke krivde in nam kvari zadovoljstvo. S tem se veča možnost, da nam določena stvar tudi v prihodnje ne bo uspela.
Do sebe se obnašajmo kot do najboljšega prijatelja
Namesto, da se za napake obsojamo, bi bilo bolj smiselno vaditi sočutje do sebe. Če naredimo sami neko napako, smo do sebe pogosto neizprosni. Drugače pa ravnamo, če napako naredi naš najboljši prijatelj. V tem primeru ga želimo potolažiti in mu dati vedeti, da ta ni tako pomembna. Želimo, da se počuti dobro. Zakaj ne bi tako ravnali tudi takrat, ko smo sami v tej situaciji? Zakaj ne bi bili sami sebi najboljši prijatelj in si ob neuspehu izkazali podporo in si oprostili?
V nekaterih raziskavah je bilo ugotovljeno, da sočutje do sebe izboljša dobro počutje, zdravje in produktivnost. Če sočutno odreagiramo na svoje napake, se bomo na njih lažje učili in verjetnost, da jih bomo ponavljali, se bo zmanjšala.
Neff, avtorica ene tovrstnih raziskav, je konec devetdesetih let prestala bolečo ločitev. V sebi je nosila določena obžalovanja zaradi odločitev, ki jih je v času partnerstva sprejela. Pri premagovanju stresa se je zatekla k meditaciji, kar ji je prineslo določeno olajšanje. Ugotovila pa je, da ji je najbolj pomagalo učenje o sočutju do sebe. V razvijanju sočutja do sebe je našla največjo tolažbo.
Sočutje ni enako kot samospoštovanje. Samospoštovanje je dostikrat vezano na doseganje zunanjih uspehov in na to, kako nas vidi okolica. Dostikrat je prisotno, ko nam gre v življenju dobro, medtem ko se ob neuspehu podre. Sočutje do sebe pa naj bi ostalo ne glede na zunanje okoliščine.
Koliko sočutja premorete do sebe?
S katerim sklopom izjav se najlažje poistovetite?
Prvi sklop:
Ko čutim čustveno bolečino, se trudim biti ljubeč do sebe.
Na napake, ki jih naredim, gledam kot na nekaj, kar je del tega, da sem človek.
Ko se zgodi nekaj travmatičnega, poskušam na to pogledati z razdalje.
Drugi sklop:
Naredim napako, se počutim slabo in tega ne odobravam.
Počutim na svoje napake, se počutim ločeno od drugih ljudi.
Se počutim slabo, razmišljam o vsem, kar gre v moje življenju narobe.
Bolj kot se lahko poistovetite z izjavami iz prvega sklopa, bolj ste sočutni do sebe. Bolj kot se odzovete skladno z izjavami iz drugega sklopa, bolj morate delati na tem, da ga razvijete.
Jeff je v sklopu študije ugotovila, da je raven sočutja, ki ga premoremo do sebe, tesno povezana z duševnim zdravjem in počutjem nasploh. Ljudje, ki jim primanjkuje sočutja do sebe, so bolj nagnjeni k depresijam in tesnobnim stanjem, tisti, ki ga imajo dovolj, pa občutijo večje zadovoljstvo s svojim življenjem.
Prav tako sočutje ni enako samozavesti. Lahko ima nekdo precej dobro mnenje o sebi in je prepričan o svojih zmožnostih. Vendar pa bo v primeru, če bo doživel neuspeh, do sebe zelo neprizanesljiv in obtoževalen.
Sočutje do sebe za manj zdravstvenih težav
Nedavna študija je hkrati potrdila tudi nekatere druge pozitivne učinke sočutja do sebe. Ljudje, ki ga imajo pri sebi razvitega, imajo manj zdravstvenih težav, kot so bolečine v hrbtu, glavobol, slabost in težave z dihanjem. Sočutni ljudje tudi v večji meri skrbijo za svoje telo; z zdravo prehrano in rednim gibanjem.
Psihologinja Sara Dunne je preučevala povezavo med sočutjem do sebe in zdravim vedenjem. Ugotovila je, da sta pojma med seboj precej povezana. Oseba z razvitim sočutjem bo imela prijazen monolog. Hkrati bo prepoznala, katera pot je zanjo dolgoročno najboljša.
V eni nedavnih raziskav, ki so jo izvedli Tobias Krieger in sodelavci z univerze v Bernu v Švici, so ugotovili, da je sočutje do sebe povezano z manjšo ravnjo stresa, tesnobe in depresivnih občutkov.
Neff je ugotovila, da so ljudje v času pandemije zaradi izolacije in dela na daljavo doživljali določeno mero stresa. Čeprav stresa ne moremo povsem izničiti, lahko spremenimo pogled na situacijo, s čimer se tudi slednji zmanjša. In to je mogoče s sočutjem do sebe.
Pripravila: Petra K
