Šokantno! 2. februar je spremenil zgodovino – a tega vam v šoli niso povedali!
Običajen zimski dan? Morda na prvi pogled. A 2. februar je eden tistih datumov, ko se je na različnih koncih sveta dogajalo toliko ključnih preobratov, da bi jih brez težav zamenjali za scenarij kakšne zgodovinske drame – z mešanico vojnih katastrof, političnih prevar, naravnih opozoril in tehnoloških prebojev. Čeprav se ob branju zgodovine včasih vprašamo, ali se ljudje sploh kaj naučimo iz napak, je ta dan v preteklosti vsaj ponudil nekaj presenetljivih lekcij.
Buenos Aires: mesto, ki so ga Španci najprej ustanovili – in nato skoraj pozabili (1536)
Ko je Pedro de Mendoza pred skoraj 500 leti pristal ob obali današnje Argentine in začel graditi Santa María del Buen Ayre (kasnejši Buenos Aires), si verjetno ni predstavljal, da bo mesto že nekaj let kasneje izginilo s kart, ker je njegovim ljudem zmanjkalo hrane, vojni z domačini pa niso imeli konca.
Ja, ustanoviti mesto je eno, ohraniti ga pa povsem druga zgodba. Mendoza je umrl v obupu, preostanek Špancev pa je mesto zapustil in ga šele desetletja kasneje ponovno postavil na noge. Danes Buenos Aires velja za eno najbolj živahnih in kaotičnih mest Latinske Amerike, kjer nogomet in tango pomenita več kot politika – čeprav bi slednja lahko postregla z več melodramo kot telenovele.
Prvo javno stranišče v Londonu (1852) – in začetek civiliziranega urbanega življenja
Ljudje pogosto pozabljamo, da so nekatere največje revolucije v zgodovini povezane ne z vojnami ali tehnologijo, ampak z osnovno higieno. 2. februarja 1852 je London predstavil prvo javno stranišče – in s tem začel postopek, ki je v nekaj desetletjih preprečil širjenje bolezni in končno odstranil srednjeveški smrad s ulic.
Pred tem so bila mestna stranišča praktično katastrofa – ljudje so uporabljali nočne lonce, vsebino pa brez sramu zlili skozi okno na ulico. Ko je London končno spoznal, da tak način “čiščenja” ne deluje najbolje (beri: smrdi in povzroča epidemije), so začeli uvajati kanalizacijski sistem, ki je rešil na tisoče življenj.
Pa še zanimivost – prvi obisk javnega stranišča je stal en penij, kar je dalo izraz “spend a penny”, ki ga Angleži še danes uporabljajo, ko govorijo o obisku toalet. Tako da, če kdaj zaslišite to frazo – zdaj veste, od kod izvira.
Bitka pri Stalingradu (1943): ko se je Hitler moral sprijazniti, da ne bo vse po njegovem
Če kdo misli, da zgodovina ne pozna ironije, naj pogleda 2. februar 1943 – dan, ko je Nemčija prvič kapitulirala v drugi svetovni vojni. Bitka pri Stalingradu je bila mogoče najbolj brutalna, zagotovo pa najbolj prelomna bitka vojne, saj je nacistično vojsko iz neustavljivega stroja spremenila v nekaj, kar se je moralo umikati.
Hitler je bil prepričan, da bo mesto zavzel hitro in brez večjih težav. Problem? Sovjeti so se borili do zadnjega diha, ruska zima pa je naredila ostalo. Nemška vojska je podcenila mraz, podcenila taktiko Sovjetov in precenila lastne zmožnosti. Ko je generalfeldmaršal Paulus moral priznati poraz, je bila Nemčija prvič v defenzivi, vojna pa se je začela obračati.
Lekcija? Če se lotiš vojne v Rusiji, je bolje, da se pripraviš na zimo – ali pa pustiš vse skupaj pri miru.
Slovenska zgodovina: Prvi ženski časopis (1897)
Čeprav so ženske danes enakovredne družbene akterke, je bila pot do tja dolga in polna ovir. V Sloveniji je prvi veliki korak v tej smeri naredila Slovenka, prvi slovenski ženski časopis, ki je 2. februarja 1897 izšel kot priloga časopisa Edinost.
Ta časopis ni bil zgolj revija z recepti in nasveti za gospodinje, ampak resen medij za obravnavo vprašanj, kot so enakopravnost, izobraževanje in vloga žensk v družbi. To je bil čas, ko so bile izobražene ženske še vedno redkost, volilna pravica pa zanje zgolj utopija.
Ampak sčasoma so stvari napredovale. In čeprav še danes slišimo napačne argumente o tem, kaj vse bi morale ali ne bi smele početi, je prav Slovenka postavila temelje za to, da danes o tem sploh ne razpravljamo več.
Svetovni dan mokrišč – zakaj bi nas to sploh moralo zanimati?
Kdaj ste nazadnje slišali nekoga reči: “Joj, res bi morali več govoriti o mokriščih!”? Verjetno nikoli. A realnost je, da brez teh naravnih ekosistemov ne bi imeli niti pitne vode niti stabilnega podnebja.
2. februarja 1971 je bila podpisana Ramsarska konvencija, ki je določila pravila za varstvo ključnih mokrišč, ki jih človek s svojim brezglavim urbanizmom, industrijo in ekspanzijo vztrajno uničuje.
Slovenija ima nekaj izjemnih primerov: Cerkniško jezero, Sečoveljske soline, Škocjanske jame. In čeprav bi bilo logično, da jih varujemo kot zaklad, so se skozi leta večkrat znašla v nevarnosti zaradi človeške brezbrižnosti.
Če se vam zdi, da so mokrišča nepomembna, pomislite tako: ko jih enkrat uničimo, jih ne bomo mogli več nazaj postaviti, ne glede na to, koliko denarja bomo v to vrgli.
Kaj nas uči 2. februar?
Zgodovina nas pogosto opozarja na napake, ki jih ponavljamo znova in znova, in na trenutke, ki so se zdeli nepomembni, a so sčasoma spremenili tok dogodkov.
Ali gre za padce imperijev, razvoj javnih storitev, boj za enakopravnost ali opozorila narave – 2. februar nam ponuja vse. In čeprav nas večina ta dan preživlja kot čisto običajen zimski dan, se morda v ozadju že piše zgodovina, ki bo nekoč spremenila vse.
Vprašanje je samo: bomo čez nekaj desetletij o tem le brali – ali bomo tisti, ki bomo zgodovino ustvarili?
Napisal: E. K.
Vir: www
