Ste tudi vi na bolniški? Novi zakon razkriva, kdaj in kako vas lahko preverjajo
Vlada z novim interventnim zakonom napoveduje strožji nadzor nad bolniškimi odsotnostmi. Glavni argument odločevalcev je naraščanje stroškov bolniških nadomestil, ki so se po zadnjih ocenah lani približali 700 milijonom evrov zgolj na strani zdravstvene blagajne, temu pa je treba prišteti še več sto milijonov evrov stroškov, ki jih zaradi odsotnosti zaposlenih nosi gospodarstvo.
Strožja pravila, več nadzora
Gre za zneske, ki so za sistem nedvomno pomembni in odpirajo vprašanje, ali so predlagani ukrepi res prava pot. Nova ureditev prinaša natančnejša pravila glede gibanja med bolniškim staležem in večjo formalizacijo nadzora. Zaposleni bodo morali dosledneje slediti zdravniškim navodilom, delodajalci pa bodo imeli vpogled v predpisan režim gibanja, ne v diagnozo, temveč v omejitve, ki jih je določil zdravnik.
Namen ukrepov je zmanjšati sive cone in spore pri tistem manjšem deležu zaposlenih, ki bolniško odsotnost zlorabljajo. Sočasno se krepi nadzor s strani Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pri čemer zakon predvideva tudi uporabo laičnih nadzornikov in detektivov.
»Laični nadzor ne more nadomestiti strokovnega«
Do takšnega pristopa je kritična Bernarda Škrabar Damnjanović, detektivka in direktorica Detektivsko varnostne agencije ter mednarodno priznana strokovnjakinja na področju preiskovalne dejavnosti. »Laični nadzorniki nimajo pooblastil za opazovanje in zbiranje informacij na terenu. To lahko počnemo zgolj detektivi, ki smo licencirani, zakonsko opredeljeni in nadzirani s strani države. Zato se upravičeno postavlja vprašanje učinkovitosti in tudi zakonitosti takšnega nadzora,« opozarja.
Ob tem poudarja, da velika večina zaposlenih bolniško odsotnost koristi upravičeno in skladno s pravili, dodatna birokratizacija pa bo predvsem še bolj obremenila zdravnike in delodajalce. »Zaradi tistih, ki goljufajo, bodo posledice nosili vsi,« dodaja.
Dejavnikov nadzor ne odpravi
Po njenih besedah so dolgotrajne bolniške odsotnosti v porastu, kratkotrajne pa povzročajo resne organizacijske težave, povečujejo obremenitve zaposlenih in prispevajo k izgorelosti. Med najpogostejšimi vzroki odsotnosti ostajajo mišično-skeletne bolezni ter duševne in vedenjske motnje, povezane s stresom, izgorelostjo in slabimi delovnimi razmerami.
»To so dejavniki, ki jih nadzor sam po sebi ne more odpraviti. Če bodo ukrepi predvsem represivni, brez izboljšanja delovnih pogojev, organizacije dela in dostopa do pravočasne zdravstvene obravnave, bomo zgolj povečali administrativni pritisk, brez dolgoročnega učinka,« opozarja.
Bolniške kot ogledalo sistema
Škrabar Damnjanović priznava, da ima nadzor svoje mesto, kadar je utemeljen, sorazmeren in strokovno izveden ter usmerjen v tiste, ki bolniško izrabljajo za delo na črno, dopuste ali podaljšane vikende. A opozarja, da nadzor ne sme postati nadomestilo za upravljanje zdravja zaposlenih. »Bolniške odsotnosti niso primarno vprašanje discipline, temveč ogledalo delovnih razmer in širšega zdravstvenega sistema. Če tega ne upoštevamo, ostajamo pri gašenju posledic in to je najdražja možna rešitev,« sklene.
Napisal: K. J.
Vir: Bernarda.si, Freepik
