Ste vedeli, da bi New York lahko bil še vedno nizozemski?
19. FEBRUAR – Nekateri dnevi v zgodovini so kot drobne iskrice v morju dogodkov, komajda omembe vredni, drugi pa kot strela z jasnega, ki pusti pečat za vedno. Današnji dan? Pripada obojim.
Ko vulkan odloči, da bo glavni igralec
Leta 1600 je v Peruju izbruhnil vulkan Huaynaputina – in ne, ni bilo zgolj nekaj dima in pepela, kot bi si kdo predstavljal. To je bil eden najmočnejših vulkanskih izbruhov v zgodovini Južne Amerike. Toliko pepela se je dvignilo v ozračje, da so se temperature po svetu občutno znižale – se sliši znano? Podnebne spremembe niso zgolj sodobna tema. Kmetje v Evropi so čutili posledice še leta kasneje; slab pridelek, lakota, politične napetosti. Kdo bi si mislil, da lahko dogodek na drugi strani sveta povzroči upor v Franciji ali finančno krizo na Kitajskem?
New York bi se lahko imenoval Novi Amsterdam
Ko je 1674 Anglija s podpisom Westminstrskega miru pridobila Novi Amsterdam, si verjetno nihče ni mislil, da bo ta odročna kolonija nekoč postala globalna finančna prestolnica. Nizozemci so jo takrat zamenjali za Surinam, ker se jim je zdel koristnejši. Resno? Danes se sliši kot ena najslabših trgovinskih potez v zgodovini. A takrat? Sladkor in sužnjsko delo sta bila donosnejša od kakšnega pristaniškega mesta v Ameriki. Ironija je, da danes New York narekuje svetovno ekonomijo, Surinam pa… no, koliko ljudi sploh ve, kje je Surinam?
Ko je Edison ujel zvok v kovinsko tuljavo
Leta 1878 je Thomas Edison patentiral fonograf, prvo napravo, ki je lahko snemala in reproducirala zvok. To je bil tisti trenutek, ko je glasba postala nesmrtna. Si predstavljate svet brez posnetkov? Brez Spotifyja, brez podcastov, brez starih glasbenih legend? No, v Edisonovem času je bilo to tako revolucionarno, kot bi danes nekdo iznašel teleportacijo. Ampak, saj veste, Edison in Tesla sta se prepirala o vsem. Gotovo bi se Edison sícer sam prišteval med genije, a brez njegovih sodobnikov marsičkaj ne bi bilo enako.
Slovenski dogodki: iz politike v zgodovino
V Sloveniji? 19. februar je bil prav tako priča nekaterim zanimivim prelomnicam. Leta 1920 so na Univerzi v Ljubljani odprli Oddelek za zgodovino – in verjetno takrat nihče ni pomislil, da bodo sto let kasneje zgodovinarji v bitki za preživetje. Danes se sliši skoraj ironično: študiraj zgodovino, da boš potem razlagal ljudem, zakaj nimaš službe?
1944 pa je zaznamovalo prvo zasedanje SNOS-a v Črnomlju, ki je postavilo temelje za povojno slovensko samoupravo. O osvoboditvi se danes marsikdo prepira, a dejstvo ostaja: brez tega dogodka bi Slovenija verjetno imela drugačno zgodovino. Morda ne bi bila niti samostojna.
Prazniki, ki jih ne praznujemo, a bi lahko
Medtem ko v Mehiki danes slavijo dan oboroženih sil, se v Turkmenistanu vihti zastava v čast dneva zastave. Na drugi strani Evrope pa Romuni praznujejo Brâncușijev dan, v spomin na svojega slavnega kiparja. In pri nas? No, 19. februar ni nekakšen neuradni praznik. Morda bi lahko postal Dan podcenjenih diplom zgodovinarjev? Ali pa Dan zgrešenih političnih potez?
Pripravil: E. K. Vir: www, Pexels
