Ste vedeli, da imate na današnji dan prost vstop v te ustanove?
3. DECEMBER – Dan, ko se kultura in zgodovina prepleteta. Kaj nam pove o nas samih?
France Prešeren – junak, ki bi danes verjetno ostal brez štipendije
Na današnji dan, leta 1800, je luč sveta v vasi Vrba uzrl France Prešeren – pesnik, ki mu danes radi dajemo skoraj božanske lastnosti, čeprav so ga sodobniki videli kot precej bolj problematičnega. Njegova poezija, na čelu s Sonetnim vencem in Zdravljico, je slovensko besedo postavila na piedestal kulture, a hkrati razkrila bedo družbe, ki si je zatiskala oči pred svojimi najšibkejšimi. Če bi Prešeren živel danes, bi bil morda eden tistih študentov, ki jih birokratski postopki univerz zavrnejo z argumentom: “Premalo kreditnih točk za nadaljevanje študija.” A koga briga birokracija, ko pa je pesnik ustvaril himno, ki jo vsi znamo – čeprav je vprašljivo, ali bi jo zares vsi znali brez pomoči Googla.
Ta veseli dan kulture – kdo je vesel, kdo pa ostane brez?
Od leta 2000 se 3. decembra v Sloveniji odvija Ta veseli dan kulture, ki je bil zamišljen kot priložnost, da kultura postane dostopna vsakomur. Odprta vrata muzejev, brezplačni koncerti, gledališke predstave – vse to zveni čudovito, a se zdi, da gre včasih bolj za simbolno gesto kot za resnično spremembo. Zakaj? Zato, ker kultura, čeprav je na voljo brezplačno en dan, preostale dni ostaja luksuz. Cene vstopnic, pomanjkanje subvencij in vedno manj finančne podpore umetnikom – mar ni to ironično, glede na to, da Prešernov duh naj bi bil simbol dostopnosti in enakopravnosti?
Ob Ta veselem dnevu kulture, 3. decembra 2024, bodo številne kulturne ustanove po Sloveniji odprle svoja vrata z brezplačnimi dogodki in razstavami. Med njimi so:
- Ljubljanski grad: brezplačen vstop na stalne razstave, Razgledni stolp in Virtualni grad; potrebne so spletne prijave za vodene oglede.
- Mednarodni grafični likovni center: odprtje razstave “Victor Vasarely v odmevu” ob 14. uri v Gradu Tivoli.
- Muzej in galerije mesta Ljubljane: 14 razstav in 10 brezplačnih dogodkov na devetih lokacijah, vključno z odprtjem razstave Tomaža Furlana “Mati vseh bojev” v Mestni galeriji.
- Blejski grad: ob 17. uri predavanje “Izvedeni konservatorsko-restavratorski posegi na oltarju sv. Petra in lesenem koru iz kapele na Blejskem gradu”.
- Slovensko narodno gledališče Maribor: ob 17. uri voden ogled po gledališču, predstavitev zgodovine in zakulisja.
Za podroben seznam dogodkov in morebitne spremembe obiščite spletno stran Ministrstva za kulturo.
Univerza v Ljubljani – nekoč simbol, danes problem?
Prav tako na današnji dan, leta 1919, je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, prva slovenska univerza. Na začetku je simbolizirala osvoboditev slovenskega duha iz okov tujih jezikov, saj so predavanja končno potekala v slovenščini. Danes? Študentje se pritožujejo nad birokracijo, akademiki nad pomanjkanjem sredstev, javnost pa nad tem, da univerze pogosto izobražujejo za poklice, ki jih trg dela sploh ne potrebuje. Univerza ostaja mogočna ustanova, a se zdi, da je njen pomen za širšo družbo zbledel v morju administrativnih težav in pomanjkljivih reform.
Gradnja Nove Gorice – optimizem z grenkim priokusom
Leta 1947 se je začela gradnja Nove Gorice, ki je nastala kot odgovor na razkosanje Primorske po drugi svetovni vojni. Mesto je bilo simbol novega začetka, a tudi boleč spomin na izgubo Gorice, ki je pripadla Italiji. Gradnja mesta je bila hkrati arhitekturni eksperiment in politično sporočilo. Danes Nova Gorica pogosto ostaja v senci svojih bolj “slovenskih” kolegic, kot sta Ljubljana in Maribor, čeprav jo evropski projekti, kot je čezmejno sodelovanje z Gorico, poskušajo postaviti na zemljevid. Kako uspešno? Odvisno, koga vprašate.
Svetovni dogodki – od medicinskih čudežev do katastrof
Na današnji dan leta 1967 je južnoafriški kirurg Christiaan Barnard izvedel prvo uspešno presaditev srca. Medicinski dosežek, ki je odprl vrata neštetim življenjem, hkrati pa sprožil etične razprave, ki odmevajo še danes. Ali lahko življenje vrednotimo z organi? Kje je meja med medicinsko inovacijo in komercializacijo? Poroča Guardian.
Nasprotno pa je leto 1984 prineslo tragedijo, ki je zaznamovala industrijski svet – katastrofa v Bhopalu, kjer je zaradi uhajanja strupenega plina umrlo na tisoče ljudi. Ironično je, da so tudi po tej nesreči, ki je veljala za prelomnico v varnostnih standardih, mnoge korporacije še naprej zanemarjale pravila. To kaže, da je pohlep še vedno močnejši od odgovornosti, je zapisal New York Times.
Mednarodni dan invalidov – simbolika ali resnične spremembe?
Združeni narodi so leta 1992 razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov, da bi opozorili na težave, s katerimi se soočajo invalidi, in spodbujali njihovo vključevanje v družbo. Slovenija se na tem področju lahko pohvali z napredkom, a težave ostajajo. Dostopnost javnih prostorov je še vedno omejena, invalidske pokojnine so pogosto prenizke za dostojno življenje. Na vprašanje, ali je ta dan resnično koristen, ali zgolj “prazna simbolika”, odgovori pogosto variirajo glede na izkušnje posameznikov.
Kaj lahko potegnemo iz vsega tega?
3. december je dan, ki nas opominja na bogato dediščino, hkrati pa razkriva številne pomanjkljivosti v naši družbi. Kultura in zgodovina sta pomembni, a ne moreta živeti le na račun preteklosti – potrebujeta aktivno skrb in vlaganje. Če bi Prešeren živel danes, bi morda znova kritično pisal o razslojevanju družbe in pozabil na sonete, da bi se lotil rapa. Tudi to bi bil eden od načinov, da ga končno razumejo vsi.
Napisal: N. Z.
Vir: www, Fb
