Številke razkrivajo: Toliko Slovencev je v Belgiji, a le redki vedo, zakaj!
BRUSELJ – Belgija je dom številnim Slovencem, a koliko jih tam pravzaprav živi in zakaj?
Belgija, zlasti njeno glavno mesto Bruselj, je postala dom približno 2.000 Slovencem, ki so se tja preselili iz različnih razlogov. Velik del jih privabijo možnosti zaposlitve v evropskih institucijah, saj je Bruselj srce Evropske unije. Diplomati, strokovnjaki in akademiki iz Slovenije predstavljajo pomemben del te skupnosti. A kaj je tisto, kar jih zadržuje v tej državi?
Zakaj se Slovenci naseljujejo v Belgiji?
Razlogov za življenje Slovencev v Belgiji je več, a eden glavnih je vsekakor bližina evropskih institucij. Bruselj kot sedež Evropske unije ponuja priložnosti za delo v institucijah, kot so Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije. Veliko Slovencev se odloči za študij ali zaposlitev na teh področjih, saj Bruselj ponuja širok spekter mednarodnih možnosti.
Tina Čeh, vodja Slovenskega kulturnega centra v Bruslju, poudarja, da se mnogi Slovenci v Belgiji odločajo ostati, saj jim država nudi stabilnost, medtem ko ohranjajo tesne vezi s Slovenijo skozi kulturne in družabne dogodke. Slovenci se tu ne le naselijo, ampak tudi aktivno ohranjajo svojo identiteto skozi številne dejavnosti in organizacije, kot je Društvo VTIS, ki povezuje slovenske strokovnjake in študente.
Organiziranost slovenske skupnosti
Slovenci v Belgiji so izjemno dobro organizirani. Med ključnimi organizacijami, ki skrbijo za ohranjanje slovenske kulture, je Slovenski kulturni center, kjer potekajo tečaji slovenskega jezika, kulturni dogodki in bralne urice za otroke in odrasle. Center je pomemben prostor, kjer se Slovenci zbirajo in delijo izkušnje. Poudarek je na ohranjanju jezika, kar je bistvenega pomena za mlajše generacije, ki odraščajo v tujem okolju.
Poleg tega pa je tu še Slovenska katoliška misija, ki poskrbi za duhovno oskrbo Slovencev v Belgiji. Slovenske maše, ki jih vodi župnik Zvone Štrubelj, niso samo verski obredi, ampak tudi priložnost za srečanja in druženje Slovencev v tujini. Ta duhovna središča so izjemnega pomena za ohranjanje skupinske povezanosti in kulturne identitete.
Minister Arčon krepi vezi s slovensko skupnostjo
Nedavno je slovensko skupnost v Belgiji obiskal tudi minister Matej Arčon, ki je zadolžen za povezovanje Slovencev v tujini z matično domovino. Njegov obisk je potekal v znamenju krepitve kulturnih vezi in spodbujanja slovenske identitete v tujini. Minister je poudaril, kako pomembno je, da Slovenci v Belgiji nadaljujejo z učenjem slovenskega jezika in sodelujejo pri promociji Slovenije, zlasti v okviru Evropske prestolnice kulture, ki bo leta 2025 potekala v Novi Gorici.
Arčon je v svojem nagovoru posebej izpostavil, da so Slovenci v Belgiji ključni ambasadorji Slovenije v tujini. “Vaša prisotnost in vaša dejavnost pripomoreta k temu, da Slovenija postane še bolj prepoznavna na mednarodnem prizorišču,” je dejal minister, poroča portal USZS.
Slovenska kulturna dediščina v Bruslju
Zadnji dan obiska ministra Arčona se je zaključil s slavnostnim dogodkom, ki je obeležil odprtje razstave Portreti znanih Slovencev, avtorja Tomaža Perka. Ta razstava predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine v Belgiji. Minister je poudaril pomen takšnih dogodkov, ki omogočajo, da se slovenska kultura predstavi širšemu evropskemu občinstvu.
Zaključek obiska je potekal v Slovenskem pastoralnem centru, kjer je minister skupaj s člani slovenske skupnosti izrazil hvaležnost za vse, kar delajo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture v Belgiji.
Slovenska skupnost v Belgiji je, kljub številčni skromnosti, izjemno aktivna in povezana. Ohranjanje slovenske identitete, tako prek kulture kot jezika, je ključnega pomena za vse generacije Slovencev, ki živijo in delajo v tujini. Belgija je zanje postala drugi dom, a vez z domovino ostaja močna in živa.
Napisal: N. Z.
Foto: USZS
VIR: URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU