Kaj je superhrana in kako vpliva na zdravje?
Kaj je superhrana? Na to vprašanje bo kmalu moral poznati odgovor prav vsak, a v tem trenutku še nismo tam. Superhrana so živila, ki izpolnjuje določene pogoje, kar nato omogoča prisostvovanje v razredu super živil oziroma super hrane. Kot pove že sam laskav naziv, gre za nekaj, kar mora biti boljše od preostalega na tržišču. Je res tako? Kaj je superhrana in zakaj je vse bolj priljubljena?
Kaj je superhrana?
V osnovi je lahko superhrana marsikatero živilo, ki pa mora izpolnjevati nekaj določenih lasnosti. Vsebovati mora različne snovi, ki izboljšajo naše telo, pripomorejo k našemu zdravju in energije. Prav tako mora super hrana te hranilne snovi imeti v izobilju oziroma večji količini, kot jih ima klasično živilo. Superhrana je bogata z vitamini, minerali, antioksidanti, beljakovinami, esencialnimi maščobnimi kislinami, encimi, aminokislinami, polisaharidi in drugimi snovi. Skratka, vsemi tistimi, ki tako ali drugače izboljšajo zdravje, energijo in počutje našega telesa. Od tu tudi naziv superhrana.
Kaj spada pod superhrano?
Najpogosteje med superhrano uvrščamo alge, sadje, trave, oreščke, zelenjavo, žita, ribe, ingver, konopljo, kakav, kokos, semena, gobe, čebelji izdelki in še marsikatera druga živila. Večino teh živil že tako uporabljamo v vsakodnevni prehrani, zadnja leta pa se jih lahko vse pogosteje kupi kot prehranski dodatek v vrečkah raznih proizvajalcev.
Kot superhrano, najhrano ali najživilo prištevamo v veliki meri živila, ki jih ni moč najti v Sloveniji in bližnji okolici. Gre za hrano, ki jo gojijo na drugem koncu sveta.
Načeloma superhrano delimo na glavne skupine. To so alge, sadje, zelenjava, stročnice, ribe, gobe in semena. Zraven potem prištevamo še skupino z vso preostalo superhrano, ki jo je nemogoče uvrstiti v obstoječe skupine.
Superhrana alge
Morske alge so zelo pogosto živilo oziroma superhrana, ki se vse bolj promovira tudi v Sloveniji. Zelo priljubljeni sta Spirulina in Klorela, za katere vidimo precejšnje število oglasov.
Spirulina je modro-zelena alga, ki spada pod superhrano. Ker je ravno to, ima veliko dobrih učinkov za naše telo. Uporablja se predvsem proti staranju, proti rakavim obolenjem, za razstrupljanje telesa in lajšanje posledic radioaktivnega sevanja.
Klorela je zelena alga, ki prav tako spada pod superhrano. Skupaj s Spirulino predstavlja najbolj priljubljeni in najbolj poznani predstavnici te kategorije. Ta alga blagodejno vpliva na krvni obtok, delovanje jeter, ledvic in črevesnega sistema.
Velika večina alg pomaga pri regeneraciji celic, razstrupljanju telesa, protivnnetno, krepitvi imunskega sistema in splošnem izboljšanju zdravja in počutja.
Sadje in zelenjava so vedno superhrana
Brez da bi sadju in zelenjavi podali naziv superhrana, bi vedeli, da sta to zdravi kategoriji živil. Čeprav je veliko sadja in zelenjave moč najti v Sloveniji in bližnji okolici, so veliko bolj priljubljena eksotična živila. Ta najdemo na drugih koncih sveta, med njimi pa prednjačijo goji jagode, maca in acai jagode.
Goji jagode so bogate z antioksidanti in vitamini, ki pomagajo pri krepitvi imunskega sistema. Telo krepijo med okrevanjem, po in med boleznijo, uravnavajo krvni pritisk, znižujejo holesterol v krvi, izboljšujejo vid, lajšajo bolečine v sklepih, razstrupljajo jetra in še marsikaj. Vsekakor gre za superhrano v vsem svojem pomenu.
Maca je zdravilna korenina, ki jo najdemo v Andih. Že več stoletij ali bolje rečeno tisočletij koreninco uporabljajo ljudstva ob Andih in v bližini. Maca zvišuje vzdržljivost, izboljšuje imunske sistem in razpoloženje. Z njeno pomočjo lahko uravnavamo hormonsko izločanje v telesu in posledično tudi prevelika razpoloženjska nihanja. Obstaja kar nekaj različnih vrst mace, ki jo delimo na njeno izvorno mesto in »barvo« (rdeča, črna in rumena). Vsaka prinaša svoje zdravilne lastnosti v določenih količinah. Čeprav maca ni sadje ali zelenjava, smo jo sem uvrstili zaradi njene eksotičnosti, ki si jo deli z goji in acai jagodami.
Acai jagode so priljubljene že kar nekaj let. Tudi to sadje prihaja iz Južne Amerike, kjer acai jagode kot superhrano uporabljajo že mnogo let. S svojimi lastnostmi se črne jagodke uporabljajo pri izboljšanju presnove, razstrupljanju telesa, višanju ravni energije, izboljšanju spanca in še marsičem.
Čebelji izdelki bodo vedno superhrana
Ni boljše superhrane kot so čebelji izdelki. Čebelice so prav zares carice, njihovi izdelki pa blagodejno vplivajo na naše telo, zdravje in počutje. Med, matični mleček, propolis in drugi izdelki so lahko uporabljeni na tak ali drugačen način. Tu ne govorimo le o superhrani kot hrani, temveč tudi o uporabi čebeljih izdelkov za obkladke, kreme in podobno. Kot superhrano pa najpogosteje uvrščamo prav propolis in matični mleček.
Propolis je naravni antibiotik, ki se uporablja za zmanjšanje bolečine, proti razvoju bakterij, pospeševanju celjenja ran in zdravljenju vnetij. Ugotovljena je bila tudi njegova vloga pri uničevanju in zaviranju razvoja virusov ter nekaterih glivic. Je tudi antioksidant, apiterapija pa ga uporablja v bitki proti slabokrvnosti, pljučnih obolenjih, vnetjih, bolečinah in prebavnih motnjah.
Matični mleček je izloček mladih čebel s katerim hranijo svojo matico. Je mlečno bele barve, ki jo proizvajajo čebele delavke v svojih krmilnih žlezah. Uporablja se predvsem v naravni obliki ali pa v obliki določenih preparatov. Matični mleček je sestavljen iz beljakovin, vitaminov, maščob, sladkorjev, encimov in drugih organskih snovi. Uporablja se za izboljševanje počutja, povišuje tek, blaži bolečine in povečuje rast las. Poleg tega izboljšuje odpornost, znižuje stres in kronično utrujenost ter mnoge druge stvari.
Oreščki in semena so lahko superhrana
Med superhrano uvrščamo tudi razne oreščke, ki jih najdemo pri nas in v tujini. Poleg tega pa v to kategorijo uvrščamo tudi semena. Najpogostejši izdelki so kokosov oreh, chia semena, laneno seme, pira, oves in drugi oreščki ter semena.
Težave s superhrano pri trženju le te
Zanimivo je spremljati zgodovino izraza superhrana (superfoods v angleškem izvirniku) in napovedi kategorije. Leta 2007 je bilo za kategorijo superhrane namreč napovedan večmilijardni vstop v industrijo. Poleg tega se je prav v tem letu uporaba in izdelava super hrane povišala za kar 67 odstotkov.
Po letu 2011 se je hitro pojavila tržna vaba, da povsem navadnim živilom »prilepijo« naziv superhrane, s čimer se niso strinjali strokovnjaki. Vsa zadeva se je do danes že popolnoma umirila, vsaj povečini, saj so v ospredju ostali le tisti najbolj preverjeni in uporabljeni produkti oziroma proizvajalci. To je povzročila prav evropska zakonodaja, ki je trženje izdelkov kot superhrano prepovedala. Izjema so bila živila in izdelki, ki jih je spremljala znanstveno podprta raziskava.
Avtor: Žiga Kastelic, FOTO: pixabay.com
