Sveče: Preberite to, da boste znali izbrati prave sveče
Sveče so v teh dneh skoraj obvezni del dekoracije. A ko boste to prebrali, jih ne boste več želeli imeti doma. Kljub temu, da mehka in prijetna svetloba sveč v dom vnese toplino in prijetno vzdušje, pa pri tem pa pogosto spregledamo, da se pri gorenju sveč sproščajo škodljivi delci in snovi. Težava je – poleg pogosto manj okolju prijazne proizvodnje – da so sveče vir prašnih delcev. Ti namreč niso prisotni samo na ulicah.
Parafinske sveče
Pri gorenju parafinskih sveč namreč – kot pri vsakem izgorevanju – nastajajo dušikovi oksidi in saje, ki lahko v večjih koncentracijah negativno vplivajo na zdravje.
Saje sodijo med prašne delce. Dušikov dioksid pa je predhodna snov pri nastanku prašnih delcev, saj reagira z amoniakom v zraku. Tako nastaja t. i. sekundarni prah. Poleg tega so v zaprtih prostorih učinki razredčevanja precej manjši kot na prostem. Zato je obremenjenost zraka s prašnimi delci v notranjih prostorih pogosto višja kot zunaj.

Vpliv na zdravje
Kratkoročno lahko visoka obremenjenost z delci povzroči kašelj, draženje v grlu, težko dihanje, draženje oči in sluznic ter utrujenost in glavobol. Dokazano pa je tudi, da kakršnokoli vdihavanje prašnih delcev dolgoročno zelo škoduje zdravju. Kakšen učinek imajo prašni delci, je odvisno od njihove kemične sestave.

Sveče, ki gorijo, povečajo količino majhnih, ultra finih delcev v prostoru, pojasnjuje Anja Daniels z Zvezne agencije za okolje. Taki delci so najbolj zdravju škodljivi. Tveganje za obolenja narašča s tem, ko se velikost delcev manjša. Ultra fini delci lahko zaradi svoje velikosti prodrejo globlje v dihala kot večji delci. Tako lahko dosežejo dele, iz katerih se ob izdihu ne izločijo preprosto. Po navedbah Zvezne agencije za okolje lahko ultra fini delci preko pljučnih mešičkov celo vstopijo v krvni obtok, kjer se lahko po telesu razširijo s krvjo. Ker pljuča in krvni obtok tesno sodelujeta, lahko vnetja v dihalih obremenjujejo tudi srce in ožilje.
Poleg tega je težava še nepopolno izgorevanje. “Pri gorenju sveč se poleg prašnih delcev sproščajo tudi druge škodljive snovi, saj izgorevanje poteka nepopolno,” pravi Danielsova. Pri gorenju – zlasti v sajah – nastajajo tudi policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH). To so okolju škodljive in potencialno rakotvorne snovi, ki se vežejo na prašne delce in lahko prodirajo globoko v telo.

Dišeče sveče
Še bolj škodljive od navadnih sveč so dišeče sveče. Pozimi so priljubljeni vonji vanilje, pečenega jabolka ali cimeta. Take sveče pa oddajajo več prašnih delcev in PAH, saj vsebujejo dodatne sestavine, kot so dišave in laki. “Dišave pogosto prehajajo v zrak tudi, ko sveča sploh ne gori,” pojasnjuje Danielsova.
Kdor je občutljiv na take snovi, bi se moral dišečim svečam izogniti. Še en razlog za uporabo navadnih sveč: v dišeče sveče so pogosto dodana barvila – kot prevleka ali v celotni masi. Ta lahko med gorenjem sproščajo dodatne škodljive snovi.
Kako zmanjšati onesnaženost zraka pri gorenju?
Če se svečam ne želite odreči, vam ponujamo nekaj nasvetov za varnejšo uporabo:
- Prezračevanje: Po uporabi sveč prostor dobro prezračite.
- Izogibajte se prepihu: Pazite, da sveča ne stoji na prepihu. Plamen, ki plapola, bo povzročil nastajanje več saj in tako povečal emisije škodljivih snovi in delcev v prostoru.
- Dolžina stenja: Stenj naj ne bo daljši od 1,5 cm. Daljši stenji pomenijo tudi več saj.
- Certifikati: Pri nakupu sveč iščite oznako kakovosti RAL. Sveče RAL gorijo z malo saj in dima ter so narejene iz preverjenih surovin. Ne vsebujejo PAH, težkih kovin in žvepla.
Parafin proti čebeljemu vosku
Večina sveč je iz parafina. Parafin je stranski produkt v naftni industriji. Sveče iz parafina zelo hitro gorijo in tako tvorijo več saj.
Boljša izbira so sveče iz čebeljega voska. Sicer so dražje, a kljub vsemu boljše. Čebelji vosek, ki ga uporabljajo za sveče, nastaja v posebnih voščenih žlezah čebel. Na začetku je trdna snov, njegova barva pa se lahko spreminja od bele do rjavo-rumene. Čebelji vosek se ne topi v vodi in vsebuje polihidrične alkohole.

Sveča iz naravnega voska gori bistveno dlje časa, saj ima čebelji vosek višje tališče kot parafin. To pomeni, da gori tudi dvakrat dlje kot enako velika sveča iz parafina. V prostor ne sprošča strupenih snovi in gori pogosto brez saj. Ker ima značilen medeni vonj, ne potrebuje dodatkov v obliki umetnih arom, ki jih žal najdemo v parafinskih svečah.

Pravi čebelji vosek
Pri svečah iz čebeljega voska je treba preveriti, ali so res iz čistega materiala, saj čebelji vosek redno ponarejajo. Tu je nekaj načinov za prepoznavanje:
- Obloge: Sveča, na kateri se nahaja bela obloga na površini, je verjetno prava (oziroma je to naraven pojav). Te obloge ni težko odstraniti z mehko krpo ali celo z roko. Če je sveča gladka in sijoča brez oblog, je lahko ponaredek.
- Upogljivost: Naravni čebelji vosek je upogljiv. Tudi če voščene sveče ne segrejete v rokah, se ne bo zlomila takoj. Parafin se zlahka drobi in ni prožen.
- Tališče: Če čebelji vosek segrejete na 35 stopinj Celzija, postane plastičen in mehek za oblikovanje. Taljenje poteka pri temperaturah od 62 do 68 stopinj Celzija, temperatura vžiga pa je 300 stopinj Celzija. Parafinske sveče imajo precej nižje tališče, zato gorijo hitreje.
Pri nakupu sveč bodite pozorni:
Iščite oznako kakovosti RAL. Sveče RAL gorijo z malo saj in dima ter so narejene iz preverjenih surovin. Ne vsebujejo PAH, težkih kovin in žvepla.
Pripravila AK
Viri:
metropolitan.si
uni-aas.si
unsplash.com
YouTube.com