Ta “zdrava” sladica skriva več sladkorja kot tri čokolade in vi jo še vedno jeste
Ko v trgovini posežemo po izdelku, ki je na embalaži označen kot “fit”, “light” ali celo “brez maščob”, se pogosto počutimo dobro – kot da smo naredili nekaj koristnega za svoje zdravje. A resnica je precej manj prijetna: številne tako imenovane “zdrave” sladice vsebujejo toliko sladkorja, da z njimi vase spravimo več, kot če bi pojedli tri cele tablice čokolade.
Zakaj mislimo, da gre za zdrav izdelek?
Marketing že dolgo dobro ve, kako nagovoriti potrošnike. Oznake, kot so “naravno”, “brez dodanih maščob”, “fit” ali “z visoko vsebnostjo beljakovin”, nas hitro prepričajo, da gre za boljšo izbiro. Toda to je pogosto le iluzija. Proizvajalci maščobo nadomestijo s sladkorjem ali različnimi sirupi, da izdelek ohrani okus. Rezultat? Sladica, ki jo z dobrim občutkom pojemo po vadbi ali kot hiter prigrizek, se spremeni v pravo sladkorno past.
Koliko sladkorja je res v njej?
Poglejmo konkreten primer: priporočena dnevna količina sladkorja za odraslo osebo je približno 25–30 gramov. Vendar pa lahko en sam “zdrav” jogurt, proteinska ploščica ali sadni smoothie vsebuje tudi 40–50 gramov sladkorja, kar pomeni, da ste s samo enim izdelkom že krepko presegli dnevno mejo. Če to prevedemo: toliko sladkorja se skriva v treh tablicah klasične mlečne čokolade.
Sladkor in zdravje – tihi sovražnik
Prekomerno uživanje sladkorja ima številne posledice. Najprej pride do hitrega porasta energije, ki mu sledi nenaden padec, kar vodi v utrujenost in ponovno željo po sladkem. Dolgoročno pa takšna prehrana povečuje tveganje za debelost, inzulinsko rezistenco in sladkorno bolezen tipa 2. Ne smemo pozabiti niti na zdravje zob, prav sladkor je glavni krivec za zobno gnilobo.
Kako prepoznati sladkorne pasti?
Pot do bolj zdravih odločitev se začne pri deklaraciji. Sladkor ni vedno označen samo kot “sladkor”, temveč se skriva pod različnimi imeni: glukozni sirup, fruktoza, dekstroza, agavin sirup, med … Pravilo je preprosto: če je sladkor ali katera od njegovih različic med prvimi tremi sestavinami, izdelek zagotovo ne sodi med zdrave.
Kaj torej izbrati?
Namesto da slepo zaupamo embalaži, raje posezimo po manj predelanih živilih. Doma pripravljeni prigrizki, kot so ovseni kosmiči, oreščki in sveže sadje, bodo vedno boljša izbira. Če pa si želimo sladice, jo pripravimo sami, kjer imamo popoln nadzor nad količino sladkorja.
Ko naslednjič posežete po “fit” ploščici ali jogurtu z oznako “brez maščob”, se vprašajte: je to res tisto, kar moje telo potrebuje? Velika verjetnost je, da v roki držite sladkorno bombo, ki jo marketing spretno preobleče v zdravo izbiro. Namesto da nasedamo zavajajočim oznakam, se raje odločimo za preprosto pravilo, manj predelano, bolj zdravo.
Pripravil: J.P.
Vir: WHO, AHA, EFSA, Pexels, Freepik
