Ta živila ima doma skoraj vsak, a nihče ne bere pesticidnih oznak

11. okt. 2025, ob 20.00
174
110 SEK

Skoraj vsak od nas ima v kuhinji jabolka, paradižnik, kumare ali papriko. Zdrava, sveža hrana, vsaj na videz. A pod sijočo lupino se pogosto skriva nekaj manj prijetnega: ostanki pesticidov. Čeprav so te snovi na etiketi jasno označene, jih večina ljudi preprosto ne opazi ali ne razume, kaj pomenijo.


Skriti strupi vsakdana

Raziskave Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter evropskih agencij kažejo, da so prav jabolka, jagode, paprike, grozdje in listnata zelenjava med živili, kjer najpogosteje odkrijejo ostanke pesticidov. Gre za kemične pripravke, ki jih kmetje uporabljajo za zaščito pred škodljivci in boleznimi, a se del teh snovi po obiranju ohrani na plodovih. Dovoljene količine so sicer zakonsko določene, vendar se ob rednem uživanju lahko v telesu kopičijo in dolgoročno vplivajo na zdravje.

Zakaj jih nihče ne bere?

Na embalažah so pogosto navedene oznake, kot so “ostanki pesticidov pod mejo detekcije”, “integrirana pridelava” ali “ekološko pridelano”, a povprečen potrošnik težko razume, kaj to pomeni. Mnogi zaupajo, da so vsi izdelki v trgovinah varni, zato se z oznakami ne obremenjujejo. Drugi priznavajo, da je embalaža prepolna informacij in da med nakupovanjem preprosto nimajo časa za branje drobnega tiska.

Foto: Branje oznak

Čeprav so posamezne količine majhne, se pesticidi lahko kopičijo. Nekateri vplivajo na hormonsko ravnovesje, drugi na živčni sistem ali imunske procese. Posebej občutljivi so otroci, nosečnice in starejši. V preteklosti je bilo v Sloveniji že več primerov, ko so oblasti zaradi preseženih mejnih vrednosti odpoklicale določena živila iz prodaje.

Kapilarna vlaga ni le madež na steni - poglejte, kako se te nadloge znebite za vedno
Odpadanje ometa, temne lise, vonj po vlagi in plesen niso le estetska motnja, pomenijo, da se vlaga iz tal dviguje v zidove. To je kapilarna vlaga. Najpogosteje prizadene starejše objekte brez hidroi

Kako zmanjšati tveganje

Tudi brez popolne spremembe prehranskih navad lahko storimo veliko. Sadje in zelenjavo je priporočljivo temeljito oprati, pri določenih vrstah (npr. jabolka, kumare) pa jih je bolje tudi olupiti. Koristno je kupovati sezonsko in lokalno pridelano hrano, kjer je nadzor lažji in poti od polja do krožnika krajše. Ekološko pridelana živila sicer stanejo nekaj več, a pomenijo manj izpostavljenosti kemikalijam.

Ozaveščenost kot prvi korak

Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali potrošniki bolj aktivno spremljati poreklo in kakovost hrane. Če bi več ljudi razumelo oznake na embalaži, bi se povečal pritisk na proizvajalce, da uporabljajo manj škodljive pripravke. Hkrati pa bi večja transparentnost v nadzoru in bolj jasne oznake olajšale izbiro kupcem.

Zato naslednjič, ko boste segli po sijočem sadežu v trgovini, poglejte malo bližje, drobne črke na etiketi povedo več, kot si mislite.

Pripravil: J.P.

Vir: UVHVVR, EFSA, WHO

174
110 SEK