Teh 13 stavkov lahko otroku uniči samozavest – starši, nikoli ne recite tega
Starševstvo je pogosto težavno in stresno, a prav zaradi tega je toliko bolj pomembno, da se izognemo določenim frazam, ki lahko otrokom škodujejo na dolgi rok. Nekatere rečenice, ki jih starši izrečejo v jezi ali iz obupa, lahko otroke zaznamujejo ter negativno vplivajo na njihovo samozavest in čustveni razvoj.
1. “Ne jokaj več!”
Ko otrok joče, je v stiski. Morda se vam zdi, da je razlog za jok nepomemben, toda otroci čustvujejo drugače kot odrasli. Če jim rečemo, naj nehajo jokati, jim sporočamo, da izražanje njihovih čustev ni sprejemljivo, kar lahko vpliva na njihovo zmožnost obvladovanja in izražanja čustev v prihodnosti.
2. “Jaz bom to naredil”
Opazovati otroka, ki se muči z oblačenjem ali zavezovanjem čevljev, je lahko frustrirajoče, vendar s tem, ko mu ponudimo pomoč v obliki prevzemanja naloge, zmanjšujemo njegov občutek samostojnosti. Bolje je, da mu pomagamo na način, ki ga spodbuja k učenju, namesto da nalogo opravimo namesto njega.
3. “Zdaj te ne maram”
Otroci bodo včasih počeli stvari, ki jih ne odobravamo, a nikakor jim ne smemo reči, da jih ne maramo. Namesto tega poudarimo, da nam ni všeč njihovo vedenje, ne pa njihova osebnost. Tako bodo razumeli, da problem tiči v njihovem ravnanju, ne pa v njih samih.
4. “Nimaš razloga, da bi bil žalosten”
Ko otroku rečete, da ni razloga za njegovo žalost, ignorirate njegova čustva. Tisto, kar se vam zdi malenkost, je lahko za otroka velik problem. Namesto zmanjševanja pomena njegovih občutkov, se z njim pogovorite o tem, kako se počuti, in mu pomagajte, da se čustveno izrazi.
5. “To počnejo samo dojenčki”
Ta fraza zmanjšuje otrokovo zmožnost soočanja s svojimi čustvi. Namesto da ga sramotimo, ga učimo, kako se na primeren način spopasti s svojimi občutki. Otroci se morajo učiti, da je izražanje čustev del človeške narave.
6. “Žrtvujem se zate”
Starševstvo pogosto zahteva žrtve, a otroci niso prosili, da bi se rodili. Če jim to poveste, jim lahko povzročite občutek krivde in dolžnosti, kar lahko negativno vpliva na njihovo duševno zdravje. Raje jim pokažite, da jih imate radi in da se za njih trudite, ker so vam pomembni.
7. “Pusti me pri miru”
Vsi starši potrebujejo čas zase, a to povejte na način, ki ne bo ogrozil otrokovega občutka vrednosti. Pojasnite mu, da potrebujete trenutek zase, ne pa, da ga zavračate. Tako bo otrok razumel, da ne gre za zavrnitev njega kot osebe, temveč le za vašo potrebo po počitku.
8. “Nikoli nimam časa zase”
S tem otroku sporočate, da je breme. Namesto tega mu na prijazen način razložite, da si potrebujete vzeti nekaj časa zase, in ga spodbudite, naj si tudi on ustvari čas za svoje interese.
9. “Nehaj spraševati”
Otroci postavljajo veliko vprašanj, kar je njihov način raziskovanja sveta. Njihova radovednost je ključna za njihov razvoj, zato jih ne ovirajte pri tem, temveč jih spodbudite k nadaljnjemu raziskovanju in učenju.
10. “Pozabi na to”
Ta stavek otroku sporoča, da njegova čustva niso pomembna. Namesto tega mu dovolite, da izrazi svoja čustva in jih predela, saj je to ključno za njegov čustveni razvoj. Otrok mora vedeti, da so njegova čustva veljavna in pomembna.
11. “To ni nič pomembnega”
Za otroka je lahko vsaka stvar pomembna. Njihovi možgani se še razvijajo, zato vse doživljajo intenzivneje kot odrasli. Starši morajo otroka podpirati pri razumevanju sveta, ne pa zmanjševati pomena njegovih občutkov.
12. “Ne bodi takšen ___”
Besede kot so “ne bodi tako sramežljiv” ali “ne bodi tako glasen” lahko poškodujejo otrokovo samopodobo. Raje uporabljajte pozitivne spodbude, kot na primer “lahko bi bil malo bolj vljuden” namesto “ne bodi tako nevljuden.”
13. “Ni moj problem”
To je ena najbolj škodljivih fraz, ki jih lahko izrečete. Otroci potrebujejo vedeti, da vas zanimajo njihove misli in občutki. Če jim rečete, da vas ne zanima, jih lahko to globoko prizadene in zniža njihovo samopodobo.
Starši morajo biti zelo pozorni na to, kako komunicirajo s svojimi otroki, saj imajo besede ogromno moč. Pozitiven jezik je ključ do izgradnje zdravih odnosov z otrokom in krepitve njegovega občutka lastne vrednosti. V trenutkih, ko jih je treba disciplinirati, je pomembno, da to storimo na način, ki gradi, ne pa uničuje njihove samozavesti.
Napisal: N. Z.
Vir: Pexels
